Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat bomo iz prve roke slišali, kako krasoslovec z Inštituta za raziskovanje krasa iz Postojne dr. Mitja Prelovšek z ekipo različnih strokovnjakov raziskuje doslej že 24 najdenih jam na trasi graditve drugega tira do Kopra. Posebej se je sogovornik posvetil doslej največji pod predorom Lokev in jami pod črnokalskim kamnolomom, možnim novim virom vode na Primorskem.
FOTO: Dr. Prelovšek na dvigalu v enem od predorov trase drugega tira med Divačo in Koprom
VIR: 2TDK
643 epizod
Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.
Tokrat bomo iz prve roke slišali, kako krasoslovec z Inštituta za raziskovanje krasa iz Postojne dr. Mitja Prelovšek z ekipo različnih strokovnjakov raziskuje doslej že 24 najdenih jam na trasi graditve drugega tira do Kopra. Posebej se je sogovornik posvetil doslej največji pod predorom Lokev in jami pod črnokalskim kamnolomom, možnim novim virom vode na Primorskem.
FOTO: Dr. Prelovšek na dvigalu v enem od predorov trase drugega tira med Divačo in Koprom
VIR: 2TDK
Danes se v prostorih Inštituta za raziskovanje krasa ZRC-SAZU v Postojni začne jubilejna, že 25. Mednarodna krasoslovna šola “Klasični kras”, znanstveno srečanje krasoslovcev z vsega sveta. Letošnjo temo “MEJNIKI IN IZZIVI V KRASOSLOVJU” bodo zaokrožili v petek, 23. junija, v pogovoru pa srečanje predstavljata tokratni organizacijski vodja dr. Petra Gostinčar in dr. Andrej Mihevc. Ta je na prvem dopoldanskem plenarnem predavanju kot dolgoletni dejavni udeleženec predstavil četrt stoletja te enkratne mednarodne izmenjave preučevalcev kraškega sveta širom po planetu. Kot zanimivost naj omenimo, da bosta sogovornika nakazala tudi “nerešene skrivnosti krasa”.
Dan pred jutrišnjo večerno premiero dokumentarnega filma novinarke nacionalne televizije Maje Bahar in Marka Kočevarja z naslovom Dva vodika, en kisik (na prvem programu Televizije Slovenija ob 20.55) objavljamo pogovor s tremi protagonisti tega stanju in perspektivam vode v okviru sodobnega planetarnega in antičnega sveta rimske Emone namenjenega dokumenta časa. Visokošolski učitelji z Univerze v Ljubljani, dr. Lučka Kajfež Bogataj, dr. Mihael Toman in dr. Andrej Gaspari, tako v jutrišnjem dokumentarcu kot v današnjem pogovoru predstavljajo dve tisočletji stare, pa tudi aktualne, s preskrbo pitne vode povezane izzive. Njihove negativne posledice bodo ne le pri nas močno občutili šele prihodnji rodovi.
Tokrat o dlje časa trajajočih težavah naravoslovnih zbirk v Prirodoslovnem muzeju Slovenije in v svetu. V Italiji je že propadla tretjina tovrstnih muzejskih zbirk (najstarejše še iz časa renesanse), pri nas se več kot pol milijona kosov stiska na 3 lokacijah glavnega mesta s površino 2000 m2. Severne evropske države in anglosaški svet še edini resno jemljejo njihovo poslanstvo – v obdobju izginjanja vrst in ohranjanja spomina na vse redkejšo biodiverziteto za prihodnost, kjer naj bi naravoslovni muzeji delovali kot edina mesta zbirk fosilov. O tem govori vodja Kustodiata za vretenčarje in urejanje zbirke sesalcev PMS prof. dr. Boris Kryštufek.
Tokrat o daljnosežnih spremembah sodobnih načinov izdelave tkanin oziroma “tekstilij”, kot jim pravijo tekstilci. O tem je spregovorila prof. dr. Barbara Simončič z Oddelka za tekstilno tehnologijo ljubljanske Fakultete za naravoslovje in tehnologijo.
Iskanje razmerja med snovjo in različnimi fizikalnimi učinki je v znanosti nemalokrat pripeljalo do novih spoznanj. Konec preteklega desetletja je npr. skupini pod vodstvom prof.dr.Janeza Dolinška z Odseka za fiziko trdne snovi (IJS) v laboratorijskih pogojih uspelo razviti »termično spominsko celico«, ki deluje na spremembo temperature brez navzočnosti električnega ali magnetnega polja. Pred leti nam je okoliščine tega odkritja prijazno posredoval v tej oddaji.
V nedeljo, 14. maja je prof. dr. Matjaž Mihelj z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko (Lab. za robotiko) v okviru sklepa tradicionalnih Dnevov elektrotehnike v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki predaval o robotskih asistenčnih tehnologijah in konceptu robotskega invalidskega vozička. Prototip so s skupino študentov razvili v teku dveh let, in se jeseni 2016 uspešno udeležili prvih svetovnih iger kiborgov v Zuerichu (Cybathlon). Na tamkajšni ETH Zurich je bil med drugim pred dobrim desetletjem današnji gost tudi gostujoči raziskovalec.
Center za prenos tehnologij inovacij IJS že od ustanovitve deluje pod vodstvom dr.Špele Stres. V pogovoru osvetli njihove temeljne naloge, od že iz naslova izhajajoče, do ustanavljanja novih odcepljenih podjetij, pomoči pri zaščiti intelektualne lastnine in trženja le-te. Nenazadnje pa je ena od njihovih nalog tudi pedagoška – prenašanje znanja do najmlajših s predstavitvijo dejavnosti raziskovalcev Inštituta Jožef Stefan.
Sogovornica dr. Alenka Rus, pediatrinja Zdravstvenega doma LJ-Bežigrad z dolgoletnimi izkušnjami govori o “cepljenju kot žrtvi lastnega uspeha”. Fenomen vedno manjše precepljenosti otrok bo ob prevelikem padcu pod 95% populacije slej ko prej povzročil izbruh oziroma epidemijo določenih otroških bolezni (kot npr. v zadnjem mesecu v Italiji in Romuniji). Sogovornica spregovori tudi o konkretnih izkušnjah s starši, spremljanu strokovne medicinske in poljudne literature nasprotnikov cepljenja, nenazadnje pa o tem fenomenu kot aspektu nezaupanja v znanost v sodobnem svetu.
Kemijski inštitut v Ljubljani se je v zadnjem mesecu udeležil dveh za prepoznavnost v znanstveni, podjetniški in politični areni Evropske unije pomembnih dogodkov – srečanja konec marca v Bruslju v organizaciji Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja, sredi aprila pa so se srečali s predstavniki Evropskega parlamenta v Strasbourgu. O tej dejavnosti in o raziskovalnih iskanjih govorijo, direktor, prof. dr. Gregor Anderluh, vodja Odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo dr. Blaž Likozar, in raziskovalec z Odseka za sintezno biologijo in imunologijo, dr. Ajasja Ljubetič.
V Tehniškem muzeju Bistra pri Vrhniki so nedavno po zimskem premoru vnovič odprli razstavo z naslovom »Skoraj vse o zvoku". S kustosom, ki jo je pripravil, dr.Orestom Jarhom, smo se že lani sprehodili med razstavnimi panoji, polnimi različnih ravni in oblik zvokov, v ponovljenem reportažno zastavljenem prispevku vas vabimo, da jo obiščete v teh pomladnih dneh. Pripravlja Goran Tenze.
Ob Svetovnem dnevu zdravja (7. april), ki je letos v znamenju depresije, ta ponedeljek v prostorih Fakultete za zdravstvene vede Novo mesto poteka okrogla miza o fibromialgiji, skupku simptomov, ki so blizu tistim od depresije. Dekanica doc. dr. Nevenka Kregar Velikonja in prim. dr. Mojca Kos Golja, revmatologinja (tudi častna članica Društva bolnikov s fibromialgijo) v pogovoru pojasnjujeta, kaj ta tudi v medicinskih krogih še ne zadosti ovrednotena sodobna bolezen pravzaprav je, kako jo zdravijo in kako se z njo spoprijeti.
Ministrstvo za okolje in prostor je pred kratkim izdalo poročilo, ki naj bi povzemalo stanje okolja in njegovo povezanost z dogajanji v družbi od izdaje zadnjega celovitejšega poročila leta 2009 do 2015. Nedavno smo lahko prebirali tudi okojsko poročilo Komisije EU, deležni pa smo tudi rednih objav različnih indeksov kakovosti okolja in življenja, nastalih v mednarodnih možganskih trustih. Za pojasnila smo vprašali okoljskega analitika docenta dr.Luko Omladiča, ki na ljubljanski Filozofski fakulteti predava predmet Okoljska etika.
Zakaj obročkati daljne potomce dinozavrov? To namreč ptice kot vrsta brez dvoma so. Odgovori na to sodobno vprašanje so se skupaj z različnimi dilemami in vprašanji polagoma spreminjali. V evropskem civilizacijskem okviru se je množično obročkanje ptic v raziskovalne namene razmahnilo pred dobrim stoletjem, predvsem po znižanju cene aluminija, ki so ga uporabljali za obročke. V Ljubljani so Ornitološki observatorij ustanovili leta 1926, njegova gonilna sila pa je bil dr. Janko Ponebšek (rojen je bil leta 1861, umrl pa je leta 1935). Že leto po ustanovitvi (leta 1927) je začel voditi to dejavnost. Njegov sodobni naslednik je Slovenski center za obročkanje ptičev v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v našem glavnem mestu. Njegov strokovni vodja je dr. Al Vrezec, kustos v Prirodoslovnem muzeju Slovenije in raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo, ki je za oddajo opisal razvoj, kot je poudaril, neprekinjenega obročkanja ptic v raziskovalne namene. Skupaj z DOPPS so ornitologi letos pripravili niz predavanj, opazovanj in ekskurzij, ki bodo trajali od januarja do decembra in ki jim v muzeju postavlja piko na i razstava s to temo.
Pretekli teden smo govorili o stanju razvoja celične biologije pri nas in v svetu oz. o sodelovanju med akterji tukajšne “translacijske medicine”. Tokrat pa o usmerjanju celičnih tovarn. Kaj pravzaprav to pomeni, je povedal gost, prof.dr.Uroš Petrovič z Odseka za molekularne in biomedicinske znanosti IJS in predavatelj funkcijske genomike na FKKT Univerze v Ljubljani.
V zadnjem desetletju je zaradi hitrega razvoja znanj o celični biologiji vse bolj prepoznan potencial odraslih matičnih celic v medicini, še več, vse bolj jo uporabljajo tudi pri nas. Tako je celična terapija prepoznana tudi kot pomembna v okviru predlaganega razvojnega projekta Translacijska medicina v okviru Strategije pametne specializacije. V petek je tako v organizaciji Inštituta za biologijo in agencije za promocijo znanosti Tromba potekala strokovna razprava, ki je razkrila stanje raziskav in klinične rabe. V pogovoru v živo jo bosta povzela prof. dr. Tamara Lah Turnšek, direktorica NIB, in prof. dr. Gregor Majdič z ljubljanske fakultete za veterino in vodja družbe Animacel.
Državni zbor Republike Slovenije je l.2006 z zakonom ustanovil Inženirsko akademijo Slovenije kot osrednjo nacionalno institucijo za področje inženirskih strok in ved. Za razliko od akademij znanosti, ki pozornost posvečajo vrhunskim znanstvenim in umetniškim dosežkom, se inženirske akademije (ustanovila jih je večina razvitih držav) usmerjajo v vrhunske invencije in inovacije – tako tehnološke kot netehnološke. Njen predsednik, prof.dr.Stane Pejovnik, tudi nekdanji rektor Univerze v Ljubljani, bo v pogovoru pojasnil izzive IAS po februarski redni skupščini.
Dnevi so vedno daljši, svetlobe je vedno več. Kako pomembna je ta za življenje, je v pogovoru, ki je nastal v UNESCO-vem letu svetlobe 2015 povedala izr. prof. dr.Marta Klanjšek Gunde s Kemijskega inštituta v Ljubljani. Po osnovni izobrazbi je fizičarka, raziskuje pa v okviru Odseka za kemijo materialov. Spomnila nas je na pomembnost svetlobe pri začetkih znanstvenih raziskav nasploh in na njen pomen za živa bitja, posebej pa za človeka.
Botanični vrt Univerze v Ljubljani je tukajšnja najstarejša akademska ustanova, saj nepretrgano deluje od ustanovitve leta 1810. Nedavno so izdali obsežno dvojezično delo z naslovom Cvetne formule rastlinskih družin v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, v katerem je predstavljena polovica vseh družin cvetnic na svetu, konec leta pa še monografijo o Andreju Fleischmannu, vrtnarju in nasledniku prvega predstojnika v prvi polovici 19. stoletja. Soavtorja obeh del in predstojnika botaničnega vrta, dr. Jožeta Bavcona, je v studio povabil Goran Tenze. foto: naslovnica knjige »Cvetne formule rastlinskih družin v Botaničnem vrtu Univerze v LJ« vir: Botanični vrt
Na začetku februarja smo beležili svetovni dan mokrišč! 2.februarja 1971 je namreč nekaj držav članic v okviru OZN v iranskem mestu Ramsar podpisalo t.i. »Ramsarsko konvencijo« o mokriščih, zlasti kot habitatih vodnih ptic. Tokrat je gost doc. dr. Andrej Sovinc, donedavni vodja Krajinskega parka Sečoveljske soline, ki mu je v desetletju in pol vtisnil opazen pečat. Sogovornik predava upravljanje krajinskih parkov na Univerzi na Primorskem v Kopru in na Univerzi Alpe-Adria v Celovcu. Je tudi evropski podpredsednik Svetovne komisije za zavarovana območja pri Svetovni zvezi za ohranitev narave (IUCN). Fotografija: Pogled na mokrišče v južni Avstraliji, kjer prebiva skrivnostna in ogrožena vrsta kljunaš. Avtor: A.Sovinc
Tokrat o evropskem projektu »Heat Shield« oz. »vročinski ščit«, s katerim raziskovalci in predstavniki industrije iščejo načine prilagajanja delavcev povišanim temperaturam. Poleg določene tovarne in Inštituta Jožef Stefan, iz naše države sodeluje še ljubljanska Biotehniška fakulteta. Zastopa jo priznana agrometereologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj. V trajanju največjih vročinskih valov zadnjih let, npr. l.2003 in 2010 se je v Evropi poleg starejših izjemno povečala smrtnost delavcev, mladih moških med 30 in 35 let, predvsem na gradbiščih. Predvsem nemški gospodarstveniki so zato vzpodbudili raziskovalce in odločevalce, in nastal je 5 leten projekt, ki nam ga bo predstavila današnja že omenjena gostja.
Neveljaven email naslov