Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Geološki zavod Slovenije je pred nekaj dnevi predstavil letos zaključeni 4-letni program Evropske unije GeoERA, ki je zbral in poenotil znanja in sodobne načine upravljanja z mineralnimi surovinami pod zemljo iz vse Evrope. Nastajajoča »Geološka služba za Evropo« - »GeoService Europe« pa naj bi postala izvedbeni načrt zbranih znanj in podatkov. O tem strateškem podvigu govorita, direktor Geološkega zavoda Slovenije dr. Miloš Bavec in njegov kolega dr. Klemen Teran, vodja Oddelka za regionalno geologijo ki bo povzel »potrebe Evrope po strateških mineralnih surovinah«.
FOTO: z leve, Klemen Teran in Miloš Bavec
VIR: Program Ars, Tenze
642 epizod
Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.
Geološki zavod Slovenije je pred nekaj dnevi predstavil letos zaključeni 4-letni program Evropske unije GeoERA, ki je zbral in poenotil znanja in sodobne načine upravljanja z mineralnimi surovinami pod zemljo iz vse Evrope. Nastajajoča »Geološka služba za Evropo« - »GeoService Europe« pa naj bi postala izvedbeni načrt zbranih znanj in podatkov. O tem strateškem podvigu govorita, direktor Geološkega zavoda Slovenije dr. Miloš Bavec in njegov kolega dr. Klemen Teran, vodja Oddelka za regionalno geologijo ki bo povzel »potrebe Evrope po strateških mineralnih surovinah«.
FOTO: z leve, Klemen Teran in Miloš Bavec
VIR: Program Ars, Tenze
Raziskovalci s Kemijskega inštituta so nedavno v reviji Energy&Environmental Science objavili rezultate več kot pol desetletja trajajoče raziskave s širšega področja tehnologije “koncentriranih sončnih elektrarn” oz CSP, kar so inicialke za »concentrated solar power«. V pogovoru predstavljamo potek dolgoletne raziskave, do kakšnih absorbcijskih premazov so v laboratoriju prišli, in kako pomemben je bil pri tem računsko-modelski opis procesa staranja premaza, na podlagi katerega je zdaj možno napovedati njegovo življensko dobo, v končni instanci pa ponuditi ceno električne energije, ki je konkurenčna tisti iz termoelektrarn. Gosta sta, dr.Ivan Jerman, vodja raziskave in hkrati skupine za razvoj premazov na Odseku za kemijo materialov in izr.prof.dr. Franci Merzel, fizik, ki trenutno vodi Teoretični odsek na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Foto Sončna elektrarna Ashalim v Izraelu (vir: Kemijski inštitut)
Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.
V obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skušamo izpolnjevati poslanstvo na področju “popularizacije znanosti”.
V Ljubljani že nekaj let na jugovzhodni pristopni poti na grajski grič obstaja naravoslovna učna pot od Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani pa do grajskega dvorišča. Imenuje se po tukajšnem rastlinskem »endemitu«: Fleischmannovem rebrincu, ki se je ohranil po zaslugi te, sicer najstarejše delujoče akademske ustanove pri nas (ust. 1810). Navadni »rebrinec« je bil tu in v širši okolici pred prihodom krompirja v ta del sveta ena od temeljnih zelenjav za prehrano človeka. V teh pomladnih dneh bomo znova osvežili spomin na to učno pot v srcu glavnega mesta, ki jo je botanični vrt pred 3 leti pripravil v sodelovanju z mestno občino in gradom. Ekskurzijo sta vodila, vodja »vrta« dr.Jože Bavcon in njegova kolegica, mag. Blanka Ravnjak. »Fleischmannov rebrinec je ime dobil po enem od naslednikov ustanovitelja vrta Franca Hladnika, Andreju Fleischmannu iz Beričevega pri Ljubljani. Namen poti je spoznavanje bogate biodiverzitete sredi glavnega mesta in razumevanje zaraščanja kulturne krajine.
Na dan, ko večina krščanskega sveta slavi spomin na Jezusovo vstajenje od mrtvih, njegovo smrt pa so po ohranjenih besedilih sodeč povzročili vojaki in uradniki rimske vojske v zasedeni antični Palestini, se bomo v oddaji odpravili k sledovom orožja te vojske, pa ne tam temveč pri nas. V obdobju življenja tega palestinskega Juda so bili namreč tudi v ljubljanski kotlini blizu grajskega griča, na tleh takrat že obstoječe rimske naselbine (za časa cesarja Klavdija poimenovana Colonia Aemona Ivlia Clavdia) v polnem zamahu procesi priključevanja osvojenega prostora takratni Italiji. Nekaj njihovega orožja se je ohranilo tudi v muljasti strugi Ljubljanice na Barju. Arheologinja, dr. Janka Istenič, vodja oddelka za arheologijo v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani je pretekli teden s kolegi v muzeju predstavila svojo obsežno monografijo o »rimski vojaški opremi iz reke Ljubljanice«. Podnaslov »Arheološke in naravoslovne raziskave« priča o obogateni naravi te obsežne knjige, v kateri je eno poglavje sopodpisal tudi fizik, dolgoletni sodelavec slovenskih arheologov, prof.dr. Žiga Šmit z Inštituta Jožef Stefan in ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. V pogovoru z njima več o omenjenem širjenju, ki so ga med drugim arheologi zasledili tudi z najdbami značilnih mejnih elementov med agrom Ogleja (Aquileia) in Emone.
Na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo je nedavno potekala mednarodna znanstveno-delavnica za slovenske akterje s področja varovanja in ohranjanja kulturne dediščine v okviru 3-letnega projekta INCEPTION. Ta se ukvarja z uvajanjem inovacij s področja 3-dimenzionalnega modeliranja kulturne dediščine. Koordinator projekta pri nas je prof.dr. Roko Žarnić s Katedre za preizkušanje materialov in konstrukcij na omenjeni fakulteti Univerze v Ljubljani. Najprej je sogovornik osvetlil temeljni obris 3-letnega projekta (2017-201919), ki se bo sklenil junija letos.
Četrt stoletja je minilo od odkritja, po nekaterih ocenah več kot 30 tisoč let starih jamskih slikarij v jami Chauvet v južni Franciji. Množičnemu turističnemu obisku jam in katastrofalnim posledicam na njihovo notranjost zaradi toksinov so se tam izognili z izgradnjo replike. Ohranjanje notranjosti jam pa še vedno ostaja izziv za odgovorne strokovnjake, saj so celovite študije ekologije, taksonomije in biodiverzitete pred soncem skritega podzemlja razmeroma redke. Pri nas je po njih poznan prof.dr. Anton Brancelj z Nacionalnega inštituta za biologijo. Kot takega in med drugim kot avtorja rezultatov dolgoletnega spremljanja »jame Velika Pasica pri Igu«, in pisca istoimenske strokovne knjige, so ga pred dvema letoma prek UNESCA povabili na posvetovanje v Parizu, namenjeno ohranjanju slovitih jam s prazgodovinskimi slikarijami, kot sta na primer Altamira in Lascaux v Španiji in Franciji. Kmalu po povratku se je oglasil v našem studiu in povzel izkušnje svojih raziskav in srečanja v Parizu. Pogovor se je začel z njegovim pojasnilom, kaj v njegovi študiji o jami pri Igu je mednarodne strokovnjake prepričalo, da so ga povabili na srečanje UNESCA! Anton Brancelj v jami Pasica (foto: Jože Suhadolnik)
Tokrat je gost zgodovinar, doc.dr. Željko Oset z Univerze v Novi Gorici, ki je uredil nedavno izdani zbornik besedil z naslovom »Goriški izobraženci skozi zgodovino«. Devet prispevkov v njem skuša obdobje Goriške od 17. pa do konca 20. stoletja povzeti z oživitvijo spomina na ključne izobraženke in izobražence, ki so bodisi izhajali bodisi preživeli dele svojih življenj v tej z več etnijami še danes poseljene politično-geografske entitete. Za začetek je gost pojasnil pot do nastanka zbornika. (vir: Univerza v Novi Gorici)
Pretekli teden se je začela pomlad, in z njo mnogi procesi, ki jim ponavadi rečemu prebujanje narave. Z neprecenljivo pomembnim aspektom – s preučevanjem vloge opraševalcev v naravnem okolju, predvsem pa pri pridelavi hrane – se že dolgo ukvarja doc.dr. Danilo Bevk z Nacionalnega inštituta za biologijo. Sam čebelar, je že kot otrok na očetovo pobudo začel gojiti čmrlje, ki spadajo k t.im. »divjim opraševalcem«. Lanska jesenska predstavitev prve slovenske raziskave o njihovi vlogi v kontekstu pridelave hrane za ljudi, je marsikomu »odprla oči« glede pomembnosti njihove vloge pri teh naravnih procesih, na katere pa le tržnim zakonitostim in pretirani rabi toksičnih umetnih gnojil zavezano kmetijstvo, vpliva uničujoče. V pogovoru je najprej povedal, kaj se trenutno po zimskem počitku dogaja z opraševalci, nadaljeval pa s spoznanji njihovega dolgoletnega preučevanja, med drugim tudi, kaj naj bi bili temelji strategije upravljanja s temi, za večino živih bitij pomembnimi sodobniki.
Leta 1947, za potrebe vse tedanje jugoslovanske papirniške industrije ustanovljeni Inštitut za celulozo in papir iz Ljubljane, je po desetletjih razvoja in prilagajanja razmeram še danes edini infrastrukturni center in registrirana raziskovalna inštitucija za papirništvo v širšem regionalnem prostoru. Premore dve raziskovalni skupini (za papirništvo in za embalažo), pred kratkim pa so v prostorih kjer imajo stroj za proizvodnjo posebnih (tudi arhivskih) vrst papirja, postavili novi embalažno-grafični center. Z razvojno-raziskovalne dejavnostjo nameravajo doseči inovativne preboje predvsem na področju trajnostno zasnovane embalaže. Gosta v studiu, dr.Igor Karlovits, vodja novega centra in Barbara Šumiga, koordinator vloge ICP v centru odličnosti InnoRenew (infrastrukturni projekt za razvoj trajnostno naravnane prestrukturacije dela gospodarstva ob pomoči RR – tu ga usklajuje Univerza na Primorskem v Kopru – iz katerega je ICP dobil večino sredstev za opremo centra), bosta V ŽIVO poskušala osvetliti cilje in pojasnila razvojno-raziskovalno delo v novi pridobitvi. Vir: ICP
Tokrat o lastnostih t.im kanabinoidov konoplje pri pionirskih raziskavah zdravljenja različnih vrst raka. Vse skupaj se opira na posebno lastnost fiziologije organizmov (v rastlinah se imenujejo fitokanabinoidi), in njihovem učinkovanju skozi endokanabinoidni sistem pri človeku. Naše telo proizvaja endokanabinoide v živčnih celicah, služijo pa kot signalne molekule. Njihova vloga v našem telesu je zelo široka in se najbolje opiše s petimi velelniki- jej, spi, pozabi, sprosti se in varuj. Kaj pa imajo omenjene spojine opraviti z vlogo konoplje pri zdravljenju raka, bosta v pogovoru povedali gostji, ki smo ju pretekli teden obiskali na Nacionalnem inštitutu za biologijo, kjer sta pripravili predavanje o “konoplji v boju proti rakavim boleznim“. Nekdanja dolgoletna direktorica prof.dr. Tamara Lah Turnšek se z biologijo raka ukvarja že desetletja, doc.dr. Tanja Bagar, predsednica strokovnega sveta mednarodnega inštituta za kanabinoide, pa od začetka svoje raziskovalne poti. Pogovor smo začeli z neznanko, kaj sploh je ena od temeljnih fizioloških lastnosti organizma – »endokanabinoidni sistem«, in čemu služi v telesu!
Kemijski inštitut iz Ljubljane, točneje Odsek za kemijo materialov je vključen v mednarodni projekt “Battery2030+“, ki vključuje 17 partnerjev iz 9 evropskih držav (izbrali so ga v okviru Usklajevalnega in podpornega ukrepa “Obzorja 2000”). V enem letu naj bi vzpostavili temelje za obsežen 10-letni evropski raziskovalni projekt s temeljnim ciljem: vzpodbuditi in doseči “baterije prihodnosti”. Skupina je pripravila tudi “Manifest“. Politično je pobudo podprl tudi podpredsednik komisije EU podpredsednik, komisar Maroš Šefčovič. S strani Kemijskega inštituta slovenski del v pobudi usklajuje izr.prof.dr. Robert Dominko, izkušeni raziskovalec na področju novih vrst baterij kot pomembnega dejavnika v prehodu v brezogljično ekonomijo. V pogovoru nam bo osvetlil mnoge aspekte pobude. (Foto vir: http://battery2030.eu/ )
Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.
Današnja gostja, dr. Petra Golja je na Darwinov rojstni dan, 12. februar (1809) v okviru mednarodne pobude Mednarodni Darwinov dan, objavila poslanico in imela preteklo nedeljo predavanje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani. Že z naslovom “Darwinova revolucija na ramenih velikanov“, in z izhodiščem razlikovanja med znanstveno teorijo in verjetjem, je na primeru poteka Darwinovega spoznanja o izvoru vrst (evolucija) nakazala pomembnost razumevanja in ne verjetja v znanstveno teorijo o naravnem izboru. Ne glede na to, da je bil duhovnik, je bil prvi z razlago raznolikosti življenja na planetu brez posredovanja nadnaravne sile. V sodobnem svetu lažnih novic in podatkov je tako zelo pomembno, da razumemo in razlikujemo in ne, da kar verjamemo v trditve, ki na prvi pogled ugajajo našim vrednotam. Sogovornica je izredna profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
V Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi v Ljubljani so v istem letu, ko se je spomladi v stari stavbi na Prešernovi cesti sklenila jeseni 2017 odprta razstava „Preteklost pod mikroskopom“, konec lanskega novembra odprli še eno, tokrat bolj specifično občasno razstavo z naslovom "V dobrih rokah". Prva omenjena je prikazala sinhroni pomen in delo naravoslovnih znanj pri interpretaciji zgodb, ki jih skrivajo in hkrati pripovedujejo predmeti iz preteklosti oziroma t.im. premična kulturna dediščina. Novo razstavo pa so pripravili ob lanskih šestih desetletjih njihovega oddelka za konserviranje in restavriranje. Gre za tovrstno najstarejšo delujočo enoto v državi, ki sicer svoje zametke beleži v drugi polovici 19. stoletja. Razstavo „V dobrih rokah“ sta zasnovali mag. Nataša Nemeček in dr. Eva Menart, obe članici skupine 10 konservatorjev-restavratorjev iz omenjenega oddelka. Gostji bosta V ŽIVO osvetlili zgodovinsko pot stroke, ki jo razstava povzema, dotaknili se bosta tudi njene terminologije, opozorili na temeljni namen razstave in povzeli njene temeljne obrise. Konservatorsko-restavratorska stroka združuje posameznike, ki so „humanisti, naravoslovci in tehniki“, saj v isti sapi skušajo ohranjati in interpretirati dediščinske najdbe od prazgodovine do sodobnejših obdobij. "BESEDILO POD FOTOGRAFIJO": Primer analize“ PIXE“ rimske bronaste čelade etruščansko-italskega tipa z Gradu pri vasi Krn, ki jo hrani Tolminski muzej. PIXE je metoda protonsko vzbujenih rentgenskih žarkov, analizo pa so izvedli na Inštitutu “Jožef Stefan” foto: IJS
Tokrat je gost mag. Robert Turk, vodja Območne enote Piran v sklopu Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Slednji je strokovna državna institucija, ki v skladu s pooblastili Zakona o ohranjanje narave in ustreznih mednarodnih konvencij skrbi za naravno okolje po območnih enotah. Piranska pomeni 2 odstotka državnega ozemlja, je pa edina ob morju, kar Slovenijo ne glede na mestoma nasprotujoče si prakse uvršča med pomorske oziroma sredozemske države. Na obalnem območju premorejo kar nekaj zavarovanih območij narave, 7 pa jih je urejenih za obisk. Krajinski park Sečoveljske soline in pred nekaj leti odprt naravni rezervat Škocjanski zatok na pragu Kopra, sta le med najbolj prepoznavnimi. Robert Turk je v pogovoru predstavil osnove dejavnosti in dela območne enote Piran. Na fotografiji vlažni in močvirni travniki naravnega rezervata Škocjanski zatok na pragu Kopra (foto: Borut Mozetič)
Tokrat se podajamo v obdobje okupacije takratne »Dravske banovine« v okviru Kraljevine Jugoslavije, ki so jo sredi aprila 1941 po nareku nacistične Nemčije ozemeljsko razkosale 4 okupacijske sile. Režim t. im. »okupacijskih meja« in predvsem raznarodovalna praksa nemških, italijanskih, madžarskih in hrvaških agresorskih sil tudi ob takrat novih mejah, je okvir »spominskega raziskovalnega projekta«, ki ga koordinira Oddelek za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. V njem sodeluje več zgodovinskih in spominskih društev, raziskovalno pa so vanj vključeni ZRC SAZU, Inštitut za novejšo zgodovino in Pedagoška fakulteta UL. Po četrtkovem predavanju ob otvoritvi območne razstave v okviru projekta, v Mestnem muzeju Idrija na Gradu Gewerkeneg z naslovom “Idrija in Žiri kot obmejno območje 1941-45“, se je vodja projekta, prof. dr. Božo Repe odzval našemu vabilu in najprej osvetlil razloge za resnično dolg naslov, nenazadnje pa razloge za nastanek tega interaktivnega, in na Facebook-u odmevnega projekta, ki se bo sklenil prihodnje leto. Naslov se namreč glasi: »Napravite mi to deželo nemško … italijansko … madžarsko … hrvaško!« Fotografija prikazuje delo na terenu. Betonski temelji nemškega stražnega stolpa na Toškem čelu pri Ljubljani, 3. 4. 2018. Med drugo svetovno vojno je tu potekala meja med nacistično Nemčijo in fašistično Italijo. foto: Božidar Flajšman
Vrsta (lat. species), je v bioloških vedah ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij. Današnji gost, prof. dr. Boris Kryštufek bo tokrat govoril o tem, “kaj vrsta je – in kaj ni!”. Zakaj? Charles Darwin, Ernst Mayr in nenazadnje utemeljitelj znanstvene taksonomije živih bitij Karl Linne, so vsi uporabljali ta pojem, a so o “species” imeli različne predstave. Soočili se bomo torej z razsežnim poljem “bioloških” znanstvenih razprav, izmed katerih se nekatere slabše podučene celo sprašujejo, če je kategorija “vrsta” sploh realna in smiselna. Razumevanju problematike se bomo skušali približati s soočenjem historiata nastajanja pojma in njegovimi sodobnimi dilemami. Pogovor poteka V ŽIVO.
V oddaji se bomo tokrat spustili v morje Tržaškega zaliva. Morska biološka postaja Piran, sestavni del Nacionalnega inštituta za biologijo v sodelovanju s sestrskimi postajami naših sosed, med drugim že tri desetletja raziskuje tudi ekologijo rastlinskega planktona ali fitoplanktona. Ob nedavnem seminarju oziroma predavanju za izvolitev v naziv znanstvena svetnica, je mikrobiologinja, izr.prof.dr. Patricija Mozetič, ki že nekaj leti vodi postajo, pripravila predavanje na omenjeno temo. Po predavanju je nekaj desetletjih izkušenj raziskav ekologije fitoplanktona rade volje povedala tudi za Program Ars. »Življenski cikel fitoplanktona« Vir: vikipedija
Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.
Neveljaven email naslov