Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najhujši obliki možganskega raka, glioblastomi, doslej ni prišla do živega niti kemoterapija. Skupina raziskovalcev, ki jo vodi prof.dr. Tamara Lah Turnšek z Nacionalnega inštituta za biologijo je odkrila presenetljivo sposobnost določene mešanice kanabinoida konoplje kanabinerola, CBG v kombinaciji s kanabidiolom, CBD, ki glede na njihove predklinične raziskave povzroči programirano celično smrt glioblastome. CBG ni psihoaktiven kanabinoid konoplje, in je eden manj raziskanih od sicer več kot stotih, ki jih je v 60-ih letih odkril še delujoči izraelski kemik Raphael Mechoulam s Hebrejske univerze v Jeruzalemu. Glede na tudi v zdravniških krogih zakoreninjeno prepričanje o konoplji kot »drogi«, čeprav že vrabci čivkajo, da je najbolj razvpita le ena njena komponenta, psihoaktivni kanabinoid THC, je omenjeno odkritje, v pogovoru ga povzame Tamara Lah Turnšek, nedvomno vzpodbuda za nove raziskave ene najstarejših kulturnih in industrijskih rastlin, konoplje.
FOTO: Shema biokemije CBG in CBD vs matična celica glioblastoma
VIR: Metka Novak, NIB
646 epizod
Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.
Najhujši obliki možganskega raka, glioblastomi, doslej ni prišla do živega niti kemoterapija. Skupina raziskovalcev, ki jo vodi prof.dr. Tamara Lah Turnšek z Nacionalnega inštituta za biologijo je odkrila presenetljivo sposobnost določene mešanice kanabinoida konoplje kanabinerola, CBG v kombinaciji s kanabidiolom, CBD, ki glede na njihove predklinične raziskave povzroči programirano celično smrt glioblastome. CBG ni psihoaktiven kanabinoid konoplje, in je eden manj raziskanih od sicer več kot stotih, ki jih je v 60-ih letih odkril še delujoči izraelski kemik Raphael Mechoulam s Hebrejske univerze v Jeruzalemu. Glede na tudi v zdravniških krogih zakoreninjeno prepričanje o konoplji kot »drogi«, čeprav že vrabci čivkajo, da je najbolj razvpita le ena njena komponenta, psihoaktivni kanabinoid THC, je omenjeno odkritje, v pogovoru ga povzame Tamara Lah Turnšek, nedvomno vzpodbuda za nove raziskave ene najstarejših kulturnih in industrijskih rastlin, konoplje.
FOTO: Shema biokemije CBG in CBD vs matična celica glioblastoma
VIR: Metka Novak, NIB
V okviru poletnih pogovorov o vidikih svetlobe nadaljujemo z gostjo, doc. dr. Marto Klanjšek Gunde iz Laboratorija za spektroskopijo materialov na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. V prejšnji oddaji je poznavalka fizikalne danosti, ki temeljno omogoča življenje, predstavila del svojih izkušenj z vplivom svetlobe na materiale, točneje, temeljni pregled tehnologij virov umetne svetlobe skozi čas, dotaknili pa smo se tudi zaradi novosti še premalo znanih škodljivih učinkov tako imenovanih varčnih svetilk. V današnjem pogovoru pa gostja spregovori o bogati tradiciji strokovnosti na področju izdelave industrijskih in javnih svetil v Sloveniji, in o svojih raziskavah razmišlja tudi v luči prepoznavanja tveganih aspektov novih tehnologij virov umetne svetlobe na živa bitja. Pripravlja Goran Tenze.
Tokrat boste slišali pogovor, v katerem je doc. dr. Marta Klanjšek Gunde iz Laboratorija za spektroskopijo materialov na Kemijskem inštitutu v Ljubljani osvetlila različne vidike svetlobe. S to vrsto valovanja, predvsem pa z učinkovanjem svetlobe na materiale, vid in hormonsko ravnotežje se ukvarja že dolga desetletja. V prvem delu pogovora najprej spoznamo temeljni oris virov umetne svetlobe skozi čas, dotaknemo pa se tudi do pred kratkim še neznanih škodljivih učinkov tako imenovanih varčnih svetilk.
V nekaj vročih poletnih tednih bomo ponovili na moč svetlobe usmerjene pogovore zadnjih let. Začenjamo s prenosom informacij s svetlobo. Vodja »F5- Odseka za fiziko trdne snovi IJS« in prof.dr.Igor Muševič (tudi UL-FMF), je ob 1. obletnici objave Intelovega odkritja o svetlobnem prenosu informacije v mikrovezju 23.julija pred 4 leti pojasnjeval ta aspekt fotonike. Dodatni povod pogovora je bil njegov članek o »vozlih in spletih v koloidnih tekočinah« v reviji SCIENCE l.2011. Pripravlja Goran Tenze.
V Prirodoslovnem muzeju Slovenije v LJ je bilo v okviru razstave "ŽIVELA EVOLUCIJA!" do četrtka videti redek primer že pred sto leti izumrle živali - nagačenega goloba selca (ectopistes migratorius) izposojenega iz Zoološke zbirke Karlove Univerze v Pragi. Na razstavi so ga že nadomestili s fotografijo. Gre za globalno iztrebljeno živalsko vrst. V 19. stoletju jih je zahodni človek na ozemlju ZDA pobil na desetine milijard. Zadnjega v naravi so tam ustrelili l. 1900. Ko je v Živalskem vrtu v Cincinnatiju 1. septembra 1914 nekaj po poldnevu prenehala dihati samica Martha, je živalska vrsta dokončno izumrla. Kot nagačen je »preživel« samo še v muzejskih zbirkah. Vodja kustodiata za vretenčarje PMS prof. dr. Boris Kryštufek bo povedal, kaj se z ekosistemi zgodi ob izumrtju vrste, in tudi zakaj je za čisto okolje, vodo v njem in zrak pomembna raznovrstnost živih bitij z rastlinami vred v vodi, zemlji in zraku. Pripravlja Goran Tenze.
Arhitekt Juan Pablo Maschio že nekaj let živi v Sloveniji, zelo resno pa se je lotil svojevrstnega načina opozarjanja na ohranjanje kulturne dediščine. V okviru "Projekta Feniks" iz grajskih razvalin izdela digitalne rekonstrukcije, o njihovem pomenu za identiteto tudi predava občasno. V TIC Postojna bo celo poletje odprta njegova razstav fotografij in digitalnih rekonstrukcij z naslovom »Dvorec Haasberg se prebuja«. Čeprav potomec primorske emigracije iz 1. svetovne vojne, se je jezika naučil šele tu. Njegova energija in vztrajnost sta temeljni razlog za vabilo na pogovor, ki ga pripravlja Goran Tenze. Pripravlja Goran Tenze.
Zadruga KONOPKO se je pred kratkim z zmago na državnem finalu uvrstila na mednarodno tekmovanje ClimateLaunchPad! septembra letos v Amsterdamu. V pogovoru s predsednikom zadruge Davidom Geršakom in članico Alenko Zapušek bomo osvetlili razloge za vsestransko uporabnost te starodavne kulturne rastline, področja rabe, biološke prednosti, slabosti, občutljivost, predvsem pa opisali izkušnje z rabo industrijske konoplje v okviru obnovljivih virov in vzdržnega razvoja. Pripravlja Goran Tenze.
Žiga Zois, (v lastnih virih Sigismondo, od 1796 po V.Vodniku pri Slovencih Žiga - Sigismondo bi bilo po slovensko Zmago) je bil najbogatejši Kranjec, ker je izhajal iz družine kapitalista in ne dednega plemstva. Gost v oddaji dr.Goran Schmidt, dramaturg, literarni zgodovinar, zasebno pa tudi jamar, je v arhivih NUK-a in Arhiva RS, v Zoisovih fondih našel "rudarska poročila nadzornikov" Zoisovih rudnikov blizu Jesenic in starodavnih rudokopov na Pokljuki v slovenskem jeziku od 1788-1819. Tega leta je umrl finančni in splošni podpornik razsvetljenstva na Kranjskem. Do leta 1945 se tovrstna poslovna poročila lastnikom rudnikov niso več pisala v slovenskem jeziku. Pripravlja Goran Tenze.
»Če celico izpostavimo električnemu polju ustrezne jakosti in trajanja, pride do povečanja prepustnosti celične membrane. Ta pojav imenujemo elektroporacija oz. elektroper-meabilizacija«, med drugim preberemo na straneh Laboratorija za biokibernetiko na Fakulteti za elektrotehniko UL. Perspektivnost te metode, orodja in hkrati pojava, bo opisal vodja laboratorija (od 1998) in hkrati predstojnik Katedre za biomedicinsko tehniko, prof. dr. Damijan Miklavčič. Gost septembra v Portorožu organizira prvi svetovni kongres o elektroporaciji v biologiji in medicini ter na temo hrane in okoljskih tehnologij. Povezuje Goran Tenze.
Ob današnjem mednarodnem dnevu oceanov predstavljamo pogovor z znanstveno svetnico prof. dr. Valentino Turk, ki koordinira delovno področje mikrobne ekologije morja na Morski biološki postaji Piran (NIB). Zaradi kratkosti življenja, majhnosti in tako dovzetnosti na manjše količine anorganskih in tudi biotoksinov so prostemu očesu povečini nevidni organizmi pravšni za spremljanje onesnaženosti vode, v tem primeru morja. Slovenska predstavnica v Medvladni oceanografski komisiji OZN prof. dr. Alenka Malej (MBP Piran-NIB) pa bo osvetlila vlogo tega medvladnega telesa. Povezuje Goran Tenze.
Tokrat izpostavljamo pomembnost restavratorjev in konservatorjev pri ohranjanju dediščine. Ob razstavi oddelka za restavratorstvo ALUO-UL v ljubljanskem magistratu z naslovom »Poteze v sozvočju – reševanje modernih in sodobnih umetnin«, njen namen je izpostaviti tehnološka in etična vprašanja konserviranja in restavriranja, spregovorita prodekanja za študijske zadeve izr.prof.mag.Lucija Močnik Ramovš in izr.prof.mag.Tamara Trček Pečak. Povezuje Goran Tenze. na sliki Plakat razstave
Gost, dr.Robert Dominko s Kemijskega inštituta v LJ v okviru 4-letnega projekta HELIS koordinira 94 raziskovalcev v nadaljevanju razvoja zmogljivega in cenejšega litij-žveplovega akumulatorja za električna vozila. O izzivih, dosežkih, pričakovanjih in omejitvah pri raziskavah s tem povezanih snovi več v pogovoru, ki ga pripravlja Goran Tenze.
Prejšnji teden so v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v ljubljanskem Fužinskem gradu odprli razstavo z naslovom »Načrti, pasti in alternative – 120 let modernega urbanizma v Ljubljani«. Zato je tokrat naš gost njen postavljalec, direktor muzeja, arhitekt Matevž Čelik. Oddajo je pripravil Goran Tenze.
Večja pogostost določenih hormonskih bolezenskih motenj ni najnovejše odkritje, je pa koristno izvedeti, kaj se na tem področju dogaja pri nas. Toksikologinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (nekdanji Inštitut za varovanje zdravja) dr. Lucija Perharič v pogovoru povzema spoznanja nedavnega kongresa v organizaciji Slovenskega toksikološkega društva, ki združuje strokovnjake več raziskovalnih in zdravstvenih ustanov od univerz, inštitutov in klinik. Pred prvomajskimi prazniki so dva dneva govorili o vplivu naslovne teme na zdravje ljudi in drugih organizmov.
Izhodišče pogovora je izvrstni pokazatelj klimatskih sprememb - ledenik - v našem primeru »Triglavski ledenik«. Tako kot glagolnik tudi glagol »kolebati« in njegova raba v vsakdanji govorici pešata. Gre za izraz, ki ga fizična geografija uporablja za pojasnjevanje premen visokogorskih ledenikov skozi čas. »Zeleni sneg« pa smo oziroma so, nekoč rekli tudi Triglavskemu ledeniku. Knjigo je izdal Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Gre za najstarejšo slovensko kontinuirano raziskavo, saj so tukajšnji geografi prve redne meritve ledenika začeli v njegovi talilni sezoni leta 1946. Zadnja leta preučevanje ledenika pod Triglavom vodi in koordinira vodja inštitutskega oddelka za geografski informacijski sistem, dr. Matej Gabrovec. Razen diplomirane inženirke geodezije, dr. Mihaele Triglav Čekada, ki je skrbela za sodobne in klasične geodetske izmere ledenika, so vsi ostali avtorji diplomirani geografi: Mauro Hrvatin, dr. Blaž Komac, Jaka Ortar, in dr. Matija Zorn, sicer vodja inštitutskega oddelka za fizično geografijo. Knjižničarka dr. Maja Topole je pripravila pregled zgodovinskih virov in zapisov o »zelenem snegu«, mag. Miha Pavšek pa ima več kot dve desetletji izkušenj s spremljanjem ledenikov, saj toliko časa preučuje tudi tistega pod Skuto v Kamniških Alpah. Slednja sta bila tudi povabljena pred mikrofon. Pripravlja Goran Tenze.
Pretekli teden je Slovenska fuzijska asociacija slovesno obeležila 10-letnico delovanja. Gre za skupino več kot 50-ih raziskovalcev z Univerze v Ljubljani in Univerze v Novi Gorici, ter Inštituta Jožef Stefan. Tu je že nekaj let tudi sedež te združbe, ki je vključena v 13 projektov evropskega fuzijskega programa EUROfusion, dela okvirnega programa za raziskave in inovacije »Obzorje 2020«. Po predstavitvi pretekli teden v reaktorskem centru Podgorica na obrobju Ljubljane sta fuzijske raziskave, zametke nastajajoče tehnologije proizvodnje električne energije na osnovi zlivanja in ne cepitve jeder, v pogovoru predstavila ustanovni vodja omenjene asociacije, prof. dr. Milan Čerček in njegov naslednik dr.Boštjan Končar, oba z Odseka za reaktorske fiziko IJS.
Bilateralni raziskovalni projekt »GLIOMA« (2011–2013) se je z delovnim srečanjem udeležencev iz Italije in Slovenije prejšnji teden iztekel, namenjen pa je bil »določanju novih biomarkerjev – označevalcev možganskih tumorjev, (gliomov) za diagnozo in kot nove tarče zdravljenja«. V tej multidisciplinarni onkološki raziskavi, ki jo je koordinirala prof. dr. Tamara Lah Turnšek, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo v Ljubljani, je sodelovalo precej zdravnikov, z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani tudi prof. dr. Radovan Komel. Oba gosta bosta v pogovoru opisala raziskovalne rezultate in pomen projekta, ki ga bodo sodelujoči skušali nadaljevati v drugih projektih.
»Če vodi ne bomo dali več prostora, si ga bo vzela sama tam, kjer si najmanj želimo.« To misel med drugim zasledimo v publikaciji VEČ PROSTORA ZA VODE, ki jo podpira tudi Slovenski nacionalni odbor programa IHP UNESCO. V projektu sodeluje tudi priznani hidrolog, strokovnjak za urejanje režimov voda, prof. dr. Mitja Brilly s Katedre za splošno hidrotehniko Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. V pogovoru pojasnjuje »navodila za rabo« sodobnega javnega urejanja režimov vode.
Varovanje naravnega okolja je dandanašnji precej samoumevna maksima, ki pa jo države že debeli dve desetletji institucionalno uresničujejo v protislovnih pogojih. Ločitev varstva naravnega okolja in varstva kulturne dediščine je idealna rešitev za ločevanje neločljivega, narave in kulture, saj se npr. slovenska podeželska krajina z gozdovi in strugami nekaterih rek danes precej razlikuje od tiste na istem ozemlju pred 150 leti. »Divje narave« namreč razen v posebej varovanih delih preprosto ni. Zato je oktobra 2014 sprejeta UNESCO-va »Firenška deklaracija« - Florence Declaration) med drugim poudarila neločljivost varstva naravne in kulturne dediščine. Predsednik Znanstvenega sveta ZRC SAZU, geograf dr. Aleš Smrekar ima mnogo izkušenj z raziskovanjem načinov razumevanja in varovanja naravnega okolja, med drugim je tudi osrednji zavodski koordinator tovrstnih mednarodnih raziskav. V pogovoru nam je razložil, zakaj in kako je razumevanje in poznavanje naravnega okolja prvi pogoj za njegovo varovanje. Pripravlja Goran Tenze.
Tokrat o javnih rečeh, točneje bo šlo za premislek o rabi javnega prostora v mestu, v tem primeru Ljubljane in njenih »večnih« gradbenih lukenj v samem mestnem središču. »Res Publica M« je januarja letos začeti poseg (intervencija) KUD Obrat v sestavi Stefana Doepnerja, Polonce Lovšin, Apolonije Šušteršič in Urške Jurman, slednja se nam bo pridružila v studiu. Opisala bo, kaj so s postavitvijo sporočil na zastavi podobnim transparentih hoteli sporočiti v neposredno okolico več kot 20 let starega gradbenega izkopa ob Masarykovi cesti blizu železniške postaje (večinski lastnik je MOL). Gre za iskanje izgubljene skupne rabe javnega prostora z mnogimi razsežnostmi. Pripravlja Goran Tenze.
Današnja gostja doc. dr. Marta Klanjšek Gunde (Kemijski inštitut; Lab. za spektroskopijo materialov) je fizičarka. Spomnila nas bo na pomembnost svetlobe, začetke njenih raziskav in začela prvega iz niza pogovorov, v katerih predstavljamo mavrico lastnosti svetlobe. Nanjo opozarja tudi UNESCO-va razglasitev 2015 za mednarodno leto svetlobe www.light2015.org). Ahmed Zewail, Nobelovec za kemijo v letu 1999 je ob tem nekje povedal: »Civilizacija ne bi obstajala brez svetlobe; svetlobe Sonca in svetlobe laserjev, ki so postali pomemben del našega vsakdana. Mednarodno leto svetlobe bo zagotovo povečalo ozaveščanje o teh pomembnih odkritjih in povečalo vednost o njih ter o široki prisotnosti tehnologij, povezanih s svetlobo, ki znatno prispevajo k svetovnem trgu«. Pripravlja Goran Tenze.
Neveljaven email naslov