Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najhujši obliki možganskega raka, glioblastomi, doslej ni prišla do živega niti kemoterapija. Skupina raziskovalcev, ki jo vodi prof.dr. Tamara Lah Turnšek z Nacionalnega inštituta za biologijo je odkrila presenetljivo sposobnost določene mešanice kanabinoida konoplje kanabinerola, CBG v kombinaciji s kanabidiolom, CBD, ki glede na njihove predklinične raziskave povzroči programirano celično smrt glioblastome. CBG ni psihoaktiven kanabinoid konoplje, in je eden manj raziskanih od sicer več kot stotih, ki jih je v 60-ih letih odkril še delujoči izraelski kemik Raphael Mechoulam s Hebrejske univerze v Jeruzalemu. Glede na tudi v zdravniških krogih zakoreninjeno prepričanje o konoplji kot »drogi«, čeprav že vrabci čivkajo, da je najbolj razvpita le ena njena komponenta, psihoaktivni kanabinoid THC, je omenjeno odkritje, v pogovoru ga povzame Tamara Lah Turnšek, nedvomno vzpodbuda za nove raziskave ene najstarejših kulturnih in industrijskih rastlin, konoplje.
FOTO: Shema biokemije CBG in CBD vs matična celica glioblastoma
VIR: Metka Novak, NIB
646 epizod
Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.
Najhujši obliki možganskega raka, glioblastomi, doslej ni prišla do živega niti kemoterapija. Skupina raziskovalcev, ki jo vodi prof.dr. Tamara Lah Turnšek z Nacionalnega inštituta za biologijo je odkrila presenetljivo sposobnost določene mešanice kanabinoida konoplje kanabinerola, CBG v kombinaciji s kanabidiolom, CBD, ki glede na njihove predklinične raziskave povzroči programirano celično smrt glioblastome. CBG ni psihoaktiven kanabinoid konoplje, in je eden manj raziskanih od sicer več kot stotih, ki jih je v 60-ih letih odkril še delujoči izraelski kemik Raphael Mechoulam s Hebrejske univerze v Jeruzalemu. Glede na tudi v zdravniških krogih zakoreninjeno prepričanje o konoplji kot »drogi«, čeprav že vrabci čivkajo, da je najbolj razvpita le ena njena komponenta, psihoaktivni kanabinoid THC, je omenjeno odkritje, v pogovoru ga povzame Tamara Lah Turnšek, nedvomno vzpodbuda za nove raziskave ene najstarejših kulturnih in industrijskih rastlin, konoplje.
FOTO: Shema biokemije CBG in CBD vs matična celica glioblastoma
VIR: Metka Novak, NIB
Tokrat ne bomo predstavili znanstvenega, temveč logično spoznanje. To je nujni, ne pa tudi zadostni pogoj znanstvenih metod kot poti do znanstvenih spoznanj. Za vsem skupaj je namreč ustrezna raziskovalna infrastruktura, ki ni le snovna, v laboratorijski opremi na primer, temveč tudi institucionalna in ne nazadnje etična. Zato je nedavna objava izjemno visokih honorarjev akademikov iz javnega sektorja, ki so zdaj politiki, izzvala tako ogorčenje kolegov, ki jih v tej vlogi plačujejo le na podlagi uspešnosti na razpisih za projekte in programe. Ne gre za zavist, temveč strukturno laž sistema, ki počasi tone. Tako je nastala peticija »Previsoki avtorski honorarji«; sooblikovala jo je današnja gostja z Morske biološke postaje v Piranu (NIB), dr. Ana Rotter, ki bo v pogovoru opisala razsežnosti »akademskega kastnega sistema«, kakor ga poimenujejo v peticiji. Pogovor z njo je pripravil Goran Tenze.
V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani na Ižanski cesti v teh dneh hkrati cvetijo tri rastline iz tropskega pasu. Pijače iz njihovih sestavin niso neznane: kokakola, kava in kakav. Rastline, ki zdaj cvetijo v veliki topli gredi na Ižanski cesti, pa se imenujejo Cola (rod približno 125 vrst visokih dreves iz družine slezenovk, ki rastejo zlasti v Afriki), kavovec (Coffea, zimzeleno drevo ali grm, izhaja iz Etiopije), iz katerega pripravljajo kavo, in kakavovec (Theobroma cacao). Sodelavka v Vrtu, mag. Blanka Ravnjak, je v pogovoru opisala vse 3 rastline, ki si jih lahko še teden ali dva ogledate med cvetenjem. Pogovor je pripravil Goran Tenze.
Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.
Na primeru nedavne predstavitve »Terminološkega slovarja avtomatike« govorimo o pomembnosti in vlogi strokovnih slovarjev, ki šele z dogovorjeno dostopno terminologijo postanejo zadostni pogoj obstoja zrele znanstvene ali tehniške discipline. Ta slovar je izšel pri založbi ZRC-SAZU, pri njegovi izdelavi pa sta v okviru Sekcije za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in Društva avtomatikov Slovenije kot avtorja in osrednja koordinatorja številčne ekipe sodelovala današnja gosta, terminografska urednica, tudi vodja omenjene sekcije, dr. Mojca Žagar Karer in zaslužni profesor Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani dr. Rihard Karba. Pripravlja Goran Tenze.
Tema »Med evolucionizmom in kreacionizmom«, danes služi kot lep primer hipoteze, da so človekova spoznanja rezultat neprestanih dogovorov. Kako si drugače razlagati moč in vpliv izobraženih ljudi, ki svojo energijo vlagajo v zanikanje osnovne postavke Darwinovega odkritja o razvoju vrst (izvorno brez človeka) s prilagajanjem okolju. Naš nekdanji sodelavec, pokojni prof. dr. Miroslav Kališnik, nam je še za časa življenja, (1927 - 2009), poslal prispevek, v katerem je v oddaji sam razmišljal o tem sodobnem nasprotju v modernem svetu. Pripravlja Goran Tenze.
V Vailu poteka svetovno prvenstvo v smučanju, zato se bomo tokrat vnovič obregnili v zaželeni spoj temeljnih in aplikativnih raziskav. Točneje, v nastanek in zgodovino smuči CARVING, ki že dolgo samoumevno kraljujejo na tekmovalnih in turističnih pistah. V okviru tovarne ELAN je pred desetletji pri vzpostavitvi njihove izdelave sodeloval dipl. ing. fizike Jurij Franko. V pogovoru se mu je pridružil njegov kasnejši sopotnik, elektroinženir dr. Bojan Nemec z IJS. Govorila sta o zgodovini nastajanja smučke s »poudarjenim stranskim lokom«. Pripravlja Goran Tenze.
Izhodišče pogovora z gosti je trenutna istoimenska razstava v botaničnem vrtu v Ljubljani v organizaciji Rudnika živega srebra Idrija v zapiranju, tamkajšnjega Muzejskega društva in prirodoslovnega muzeja Slovenije. Gostje, Martina Peljhan, prof. dr. Mihael Brenčič in dr. Miha Jeršek, ki bodo osvetlili vlogo pred stoletji največjega mesta na Kranjskem in Idrije ter osrednjo vlogo rudnika živega srebra pri nastanku mesta (»srebrna voda« oziroma »živo srebro« se po grško imenuje »hydrargyos«) in zgodovino naravoslovja pri nas. Povezuje ŽIVO Goran Tenze.
"Raziskovalec dr.Borut Mavrič z Morske biološke postaje (NIB) v Piranu opisuje stanje tujerodnih vrst v Jadranu, posebej pri nas, ter vzroke in povode za vnos teh organizmov. Vnašanje in širjenje tujerodnih vrst sta ena glavnih groženj biodiverziteti na kopnem kot v morju. Raziskav tujerodnih vrst v morju je še premalo. Trenutno stanje v morju od Pirana do Ankarana pa ni slabo, invazivnih vrst ni toliko, da bi ogrožile obstoječi ekosistem. Pripravlja Goran Tenze.
Gostja je prof. dr. Spomenka Kobe, vodja K7-IJS, Odseka za nanostrukturne raziskave, ena od pobudnic podpisa sporazuma o sodelovanju s francoskim CNRS iz Nancyja pri skupnem laboratoriju LIA. Podpisali so ga pred tednom dni v prostorih inštituta v Ljubljani. Ta laboratorij »brez pregrad« bo združeval laboratorije univerz in inštitutov na različnih lokacijah raziskovalnih skupin IJS v Ljubljani in francoskega CNRS v Nancyju. Glavna raziskovalna tema novega laboratorija bodo kvazikristali (Nobelova nagrada za kemijo leta 2011) in kompleksne zlitine, da bi poiskali odgovore na še nerešena, a temeljna vprašanja, kako in zakaj se pojavi kompleksnost, kaj je osnovni mehanizem za spodbujanje kompleksnosti, je ta mehanizem edinstven, v kakšni povezavi je z elektronsko in atomsko strukturo kristala in podobno. Pripravlja Goran Tenze.
Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.
Prvi letošnji pogovor je v znamenju "zrcal resničnosti". Gost, prof.dr.Matjaž Gams, vodja Odseka za inteligentne sisteme na IJS v Ljubljani, je pred kratkim v samozaložbi izdal prvi del naslovne trilogije s posebnim naslovom "Slovence strižejo". Kot strokovnjak za umetno inteligenco je s skupino kolegov že dlje časa analiziral medijske prikaze vzrokov krize in predlogov za njeno reševanje. Rezultati, do katerih so prišli, so zanimivi, avtor jih je povzel v omenjenem delu, nakazujejo pa vzroke za zadostno utemeljitev naslova prvega dela trilogije z naslovom "Slovence strižejo". Pripravlja Goran Tenze. na fotografijo Matjaž Gams vir: http://dis.ijs.si/mezi/
Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.
Gozd in njegov temeljni gradnik, les, sta eno od redkih slovenskih nacionalnih bogastev. Z njim in njegovimi različnimi vidiki se ukvarja precej ljudi, od prekupčevalcev lesa do raziskovalcev. Kot enega od redkih, ki se zavedajo razsežnosti te vrednosti, bomo tokrat spoznali doc. dr. Toma Levaniča, vodjo Odseka za prirastoslovje in gojenje gozda na Gozdarskem inštitutu Slovenije v Ljubljani. Posebej se sogovornik ukvarja z dendrokronologijo, v Mariboru je predaval tudi dendroekologijo, je docent na ljubljanski Biotehniški fakulteti, sodeloval in usklajeval pa je že nekaj mednarodnih raziskovalnih projektov. Oddajo pripravlja Goran Tenze.
Kako usmerjati to, čemur popularno rečemo »celična tovarna«, je v veliki meri odvisno od razumevanja procesov. Biotehnologi nam kažejo načine in poti, kako bi lahko človek vplival na potek in končni izdelek celične reprodukcije. Na Odseku za molekularne in biomedicinske znanosti na IJS je skupina raziskovalcev odkrila nov pristop za izdelavo »kompleksnih celičnih tovarn«. Trdijo, da pristop omogoča izbiranje poljubnih lastnosti omenjene celične tovarne. Kaj to pomeni, v pogovoru pojasnjuje gost, član odseka doc. dr. Uroš Petrovič. Pripravlja Goran Tenze.
Kdaj v naši civilizaciji ugasne sposobnost fantazijskih zamisli pri otroku? V projektu Moj sanjski stroj se trudijo, da sploh ne. Ena od dejavnosti v okviru Centra za prenos znanja na področju informacijskih tehnologij na IJS je tudi vodenje slovenskega dela tega mednarodnega podviga, v katerem srednješolci skupaj z odraslimi gradijo zamišljene naprave najmlajših. Projekt pri nas vodi Mihajela Črnko, ki jo gostimo v našem studiu. Pripravlja Goran Tenze.
Robotika je v Sloveniji področje z vidnimi mednarodnimi dosežki. Ob izteku „EU tedna robotike“ (24.-30.novembra), hkrati pa tudi knjižnega sejma v Ljubljani, so tam v nedeljo, 30.t.m., predstavili zbornik „Robotika in umetna inteligenca“. Uredila sta ga akademika prof.dr.Tadej Bajd, predsednik SAZU in prof.dr.Ivan Bratko, izdala pa Slovenska matica. Delo predstavlja dosežke naslovnih tem v državi, hkrati pa je kakovosten dopolnilni visokošolski učbenik. V oddaji o svojih raziskavah robotike govorita, dr.Aleš Ude, vodja odseka E-1 z IJS in prof.dr.Marko Munih s FE-UL. Pripravlja Goran Tenze.
Tokrat pripravljamo pogovor o priznanju kakovosti, ki ga je UNESCO prejšnji teden namenil Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani. V okviru Centra za prenos znanja na področju informacijskih tehnologij ali s kratico CT-3, deluje nova UNESCO-va Katedra. Kaj bodo tam poučevali, kako so do tega priznanja prišli, pa v pogovoru z vodjo centra inštituta mag. Mitjo Jermolom in Gašperjem Hrastljem iz Slovenske nacionalne komisije za UNESCO. Pripravlja Goran Tenze.
Preverjene in izboljšane podobe in predstave o ustroju, celovitosti in povezanosti vseh sestavnih delov planeta Zemlja so razmeroma mlade. Šele v 70-ih letih so npr. geologi dokončno »spoznali, da celine drsijo po površju zemeljske oble, da oceani nastajajo in izginjajo«. Mozaik kamnin celin sicer že dolgo sestavljajo geologi, aspekte oceanov mnogi, od biologov do meteorologov, satelitski posnetki pa so omogočili »pogled od zgoraj«, ki je bil prejšnjim generacijam bolj estetski kot spoznavni cilj. Britanski science writer Martin Redfern je že v prvi polovici prejšnjega desetletja izdal knjigo, ki smo jo zdaj dobili v prevodu. Gre za knjigo »Zemlja. Zelo kratek uvod« (Krtina, 2014), v kateri sooči doslejšnje metode in načine razumevanja menjave snovi in energije Zemlje s tistimi, ki so jih zaznamovali sateliti s »pogledom od zgoraj«. Njegovo zgodbo bo v pogovoru V ŽIVO povzel gost dr. Luka Omladič, ki je uredil to, pri nas redko publicistično delo za razumevanje narave stanja in sprememb planeta skozi čas. Povezuje Goran Tenze.
Pri shranjevanju hrane se je od industrijske revolucije do danes zgodilo zelo veliko tehnoloških sprememb. Zakonska določila tehnoloških standardov za industrijske proizvajalce prehrambne embalaže niso enotna. Evropska unija ta hip še nima zakonske podlage za standarde na področju stika živil s kovinami in zlitinami. Vpliv različnih materialov še ni dovolj raziskan, saj ti nastajajo in jih zaradi dobička premalo raziskane hitro ponudijo trgom (podobno je pri varnostnih standardih za nanotehnološke premaze v na primer kozmetični industriji). Zato pa se vsaj glede zakonske standardizacije s tem več in dlje ukvarja Svet Evrope. Predstavniki držav članic so se konec prejšnjega tedna v organizaciji ministrstva za zdravje in njegovega Inštituta za javno zdravje v Ljubljani (6.–7.nov.2014) pogovarjali na mednarodnem simpoziju o kovinah in zlitinah v materialih, namenjenih stiku z živili. O vsebini in ugotovitvah raziskav na tem področju bosta tokrat živo na programu govorili predstavnici inštituta, dr. Lucija Perharič in Viviana Golja. Povezuje Goran Tenze.
V torek, 4. novembra na brniškem letališču predstavljajo nagrajence fotografskega natečaja v organizaciji letališkega upravljavca, lokalne zavarovalnice in Fundacije »Družba znanja in vrednote narave«. Na fotografijah bo videti ptice in letala na in ob letališču, kar je tudi raziskovalni okvir projekta v strokovni izvedbi omenjene fundacije, v katerem se človek uči sobivanja s temi živalmi. Gre za projekt Varna vrnitev, ki bo izhodišče pogovora. Sodelavec Fundacije prof. dr. Franc Janžekovič z Univerze v Mariboru in Tomaž Mihelič iz DOPPS-a, Društva za opazovanje in proučevanje ptic (pri nas največje nevladne organizacije za varstvo narave), bosta predstavila, kako se tukaj in zdaj in še kje v bližnji in daljni okolici, sodobni človek dejansko uči skupnega življenja (v tem primeru) s ptiči. Povezuje v živo Goran Tenze.
Neveljaven email naslov