Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Pogled v znanost

654 epizod

Pogled v znanost

654 epizod


Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.

05.08.2019

Izgubljeni zaklad v Lizboni

Na višku poletja bomo tokrat naredili izjemo. Namesto znanstvene teme bomo sledili zapisu vtisov, ki jih je gledalec iz Ljubljane zbral po ogledu filma režiserja Wima Wendersa »Zgodba iz Lizbone«, in svoje besedilo naslovil »Izgubljeni zaklad v Lizboni«. Film nemškega režiserja je l. 1994 po eni strani nastal kot tretji del njegove trilogije »road-moviejev«, saj zajeten del filma zajema potovanje junaka z avtom od Nemčije do Lizbone, po drugi pa je poklon takrat bližajoči se 100-ti obletnici filma bratov Lumière. Stoletnica prvega filma dveh bratov iz Francije je bila l. 1997, Wendersov nekaj let starejši film pa je filmsko zgodbo zasnoval kot pot tonskega snemalca na prizorišče dela stare Lizbone, ki jo nameravajo rušiti, filmskemu projektu njegovega prijatelja pa manjkajo v tem okolju posneti zvočni efekti. Ko pride tja, ga sicer ne najde takoj, pred koncem pa poleg njega in zgodovinske vrednosti filma, najde še »izgubljeni zaklad«. Foto: imdb


29.07.2019

dr. Mojca Vizjak Pavšič: Nevrobiologija strahu

Tako za anksioznost, različne oblike fobij, post-travmatski stresni sindrom, kot tudi za depresijo in napade panike je značilna zmanjšana sposobnost možganov, da nadzorujejo strah. O tem je še za oddajo »Trojna spirala« pred desetletjem in pol pisala zunanja sodelavka takratne urednice Mojce Dvoržak, znanstvena novinarka, doktorica Mojca Vizjak Pavšič. Zdaj vas vabimo, da preverite, koliko se je poznavanje tega področja v desetletju in pol spremenilo! foto: https://pixabay.com/photos/hand-silhouette-shape-horror-984170/


22.07.2019

Prof.dr. Štefan Adamič: Znanstveno informiranjev svetu - biomedicinska informatika

V današnjem času ni težko slišati mnenj, da je zavest o znanosti kot dejavniku civilizacije »novi mit«. Tudi mogoče, toda brez nje ne bi bili tam kjer smo. In brez prenosa znanj in vednosti bi še težje sledili njenim spoznanjem. Informiranje o njenih dosežkih je pogoj njenega razvoja, in tako iz naše bogate arhivske zbirke prispevkov na temo, danes predstavljamo del daljšega razmišljanja zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani, dr. Štefana Adamiča, ki ga je pripravil sredi 90-ih let. Govori o »znanstvenem informiranju v svetu«. Avtor je eden od pionirjev biomedicinske informatike pri nas, in prvi predstojnik sredi 70-ih ustanovljenega Inštituta za biomedicinsko informatiko na ljubljanski Medicinski fakulteti. Postavil je temeljne usmeritve delovanja inštituta, na katerih gradijo še danes. Področje biomedicinske informatike je umestil v znanstveno-raziskovalno polje delovanja, in ga izoblikoval v samostojno znanstveno-raziskovalno enoto. Bil je pobudnik in idejni vodja bibliografske zbirke Biomedicina slovenica, ki je vsebinsko in strukturno grajena po načelih sistema Medlars, z državne medicinske knjižnice ZDA, in dostopa do mednarodnih bibliografskih zbirk. Zaradi obsežnosti teh zbirk so dostop omogočili z neposredno povezavo inštituta z ustreznim svetovnim informacijskim centrom. Z nemškim inštitutom za medicinsko dokumentiranje in informiranje, je bila zveza vzpostavljena leta 1979. Šlo je za prvo takšno povezavo v takratni Jugoslaviji. Kot takšna je bila petnajst let najpomembnejši vir svetovnih znanstvenih informacij za medicinske strokovnjake v Sloveniji. (VIR: Novi slovenski biografski leksikon)


15.07.2019

Nove metode določanja GSO v živilih in krmi

Gensko spremenjeni organizmi, so proizvod izjemnega napredka sodobnih biotehnoloških ved. In kot vsak napredek ima tudi ta omejitve. Ena nedvomno prihaja iz načela previdnosti, in v Evropski uniji že kar nekaj časa obstaja strokovna mreža nacionalnih referenčnih laboratorijev za določanje količin GSO-jev v živilih za ljudi in krme za živali. Komisija EU ima svoj tovrstni referenčni laboratorij (European reference laboratory for GM food and feed v kraju Ispra blizu Vareseja v Lombardiji, Italija), odkoder laboratoriji posamičnih držav dobivajo tudi referenčne podatke oziroma merila. Že desetletje je pri nas nacionalni referenčni laboratorij na Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani. Gensko spremenjene organizme pa sicer pri nas določata še, laboratorij oddelka za poljedelstvo na Kmetijskem inštitutu Slovenije v glavnem mestu in ustrezni laboratorij za presejalne teste na Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor. Nedavno so nas iz slovenskega referenčnega laboratorija opozorili, da so odkrili in objavili strokovne rezultate o novih metodah določanja GSO-jev v živilih in krmi, zato smo jih tudi obiskali. Vodja skupine za testiranje GSO-jev z oddelka, prof.dr. Jana Žel, je na preliminarno vprašanje, zakaj mora biti merilo, 0,9 % odobrenih GSO-jev za živila in krmo v Evropski uniji prav tolikšno, odgovorila, da gre za, na politični ravni povezave določeno mejo, ki sama na sebi nima posebne povezave z zmožnostmi uporabljenih metod. No, in prav o že omenjenih novih metodah se je razgovorila ena od osrednjih akterk skupine za določanje GSO-jev, dr. Alexandra Bogožalec Košir, in začela pripovedovati zgodbo o novih metodah.


08.07.2019

Stanje ptic je stanje okolja, 2. del

Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.


08.07.2019

Stanje ptic je v resnici stanje okolja

Ob omembi delikates iz črevesja ptic in posebnih paštet iz jezikov ptic pevk, ljubiteljem ptic zaledeni kri. V oddaji Pogled v znanost bomo danes izvedeli, zakaj so uredniki novega Atlasa ptic Slovenije nekoliko zabrisali prikaz poseljenosti velike uharice, planinskega orla, sokola selca, črne štorklje in orla kačarja. V prejšnji oddaji, ki jo lahko poslušate na Arsovi spletni strani ali v podkastu, smo govorili o tem, kako je ob pomoči več kot šestotih prostovoljcev nastajal popis gnezdilk od leta 2002 do leta 2017, danes pa lahko prisluhnete varstvenima ornitologoma iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Katarini Denac in Tomažu Miheliču, ki zaradi telemetrije dobro vesta, kaj ponoči počne velika uharica in kam leti na kosilo beloglavi jastreb. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.


01.07.2019

Atlas ptic Slovenije in stanje populacij

Ste vedeli, da je nezakonita pašteta iz jezikov ptic pevk nesramno draga kulinarična poslastica, ki jo naročajo celo predsedniki držav? Krivolov in tihotapljenje ubitih ptic ni nič novega – tako kot niso novost tovrstne kulinarične perverzije. Slovenija premore 250 let stare sezname ptic, ki pripovedujejo zgodbo o stanju populacij in predvsem okolja. Natančno podobo stanja ptic pri nas z zemljevidi poseljenosti, gostoto, natančnimi fotografijami in drugimi podatki razkriva povsem novi Atlas ptic Slovenije, ki je po Geistrovem ornitološkem atlasu iz leta 1995 plod skoraj petnajstletnega dela. Več kot šeststo prostovoljcev je pri popisu 239 vrst sodelovalo s strokovnjaki iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic. V oddaji bomo govorili, zakaj je daleč najbolj ogrožena vrsta pri nas vrtni strnad in čemu so uredniki nekoliko zabrisali prikaz poseljenosti velike uharice, planinskega orla, sokola selca, črne štorklje in orla kačarja. Atlas je dokaz, da je državljanska znanost še vedno živa in uspešna, kar pa ne velja za prihodnost slovenskih ptic. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: DOPPS


24.06.2019

Preglova nagrada 2019 Kemijskega inštituta za dosežke v znanosti dvema raziskovalcema

Komisija za priznanja in nagrade na Kemijskem inštitutu v Ljubljani je Preglovo nagrado 2019 za izjemne dosežke v znanosti nedavno podelila dvema prodornima raziskovalcema z inštituta. Višja znanstvena sodelavka, doc.dr. Marjetka Podobnik, vodja Odseka za molekularno biologijo in nanotehnologijo (D11), jo je prejela za razumevanje delovanja živalskih in rastlinskih patogenih mikrobov, kar je med drugim pokazala na primeru struktur porotvornih proteinov, (ti tudi pri človeku opravljajo predvsem obrambno nalogo). Te ugotovitve ene od začetnic tukajšne krioelektronske mikroskopije imajo velik potencial v biotehnoloških in biomedicinskih aplikacijah. Znanstveni svetnik prof.dr. Matej Praprotnik, od nedavnega tudi vodja Teoretičnega odseka (D01), sicer pa vodja Laboratorija za molekularno modeliranje in profesor biofizike na FMF v Ljubljani, je letošnjo Preglovo nagrado (KI jih podeljuje za dosežke v zadnjih 5 letih), dobil za razvoj novih računskih pristopov in njihovi uporabi v simulacijah kompleksnih molekularnih sistemov. Je tudi avtor metode AsResS, ki sklaplja fine in grobozrnate molekulske modele v simulaciji. Sicer je predsednik Društva biofizikov Slovenije in podpredsednik znanstvenega sveta PRACE (evropske mreže visokozmogljivega računanja). Citiranju objav v znanstvenih revijah smo se v pogovoru izognili, pa ne zaradi nepomembnosti temveč predvsem zaradi vsebine in poteka živahnega pogovora, ki se je razvil med sodelujočimi na temo sodelovanja »računarjev« in »eksperimentalistov«. Ob pomoči zmogljivih računskih strojev je šele postal mogoč optimalen razvoj sodelovanja obeh »struj« pri raziskavah. Prejemnika Preglove nagrade Kemijskega inštituta 2019 za posebne dosežke v znanosti (vir: Kemijski inštitut)


17.06.2019

V Postojni ves teden o hidrogeologiji krasa

V organizaciji Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne se danes tam začenja že 27. Mednarodna krasoslovna šola z več kot 160 udeleženci iz 30 držav. Letošnja tema je “Kraška hidrogeologija – raziskovalni trendi in uporaba izsledkov“. Potekala bo ves teden do vključno petka, 21. junija. Karbonatni vodonosniki v kraškem podzemlju hranijo znatne količine podzemne vode, pomembnega vira pitne vode. Približno polovici teh potreb pri nas zadostimo prav od tu, krasoslovci pa ocenjujejo, da jo z teh virov po vsem svetu pridobijo približno tretjino. Zaradi svojih značilnosti je to okolje zelo ranljivo, ogroža ga predvsem onesnaževanje in prekomerno koriščenje vodnih virov. Za kvalificirano varovanje kraških vodonosnikov je nujno potrebno poglobljeno znanje o značilnostih toka in skladiščenja vode, njeni razpoložljivosti in sprotno spremljanje kakovosti. O tekočih projektih iskanja kraških vodonosnikov in o pričakovanjih na tem mednarodnem strokovnem simpoziju nam je več povedala ena od strokovnih vodij tokratne šole, dr. Nataša Ravbar iz postojnskega inštituta. Foto: Merilna točka v jami v Ždinku (avtor dr.Matej Blatnik, IZRK ZRC SAZU)


10.06.2019

Za razumevanje družbe z G. Debordom naprej

Davnega l.1967, leto pred bolj slovitim ’68, je francoski situacionist Guy Debord (1931-1994) izdal knjigo s preprostim naslovom »Družba spektakla". Prevod smo pri nas dobili 3 desetletja pozneje. Debord je bil eden prvih, ki so po vojni razumeli in znali tudi napisati, zakaj so bila evropska urbana središča vsako leto bolj podrejena le kovanju dobička in ne življenju prebivalcev. In zakaj so izgubila svoj nekdanji, pa čeprav kolonialni »spleen«. Mi smo še pred objavo prevoda leta 1998 objavili odlomek, (izšlo l.1998 v zbirki Koda pri Študentski založbi v LJ, prevod Meta Štular), ki lepo ponazarja, kaj se je z evropsko urbano in sicerjšno civilizacijo dogajalo v desetletjih po vojni. Gre za vseobsegajočo kritiko socialnih in političnih manifestacij sodobnih oblik produkcije, zlasti medijske produkcije kulture in ideologije spektakla. »Spektakel« v razlagi Deborda torej ni »le zaporedje sličic«, temveč družbeno razmerje med ljudmi, ki ga posredujejo podobe v medijih. (Prvo objavo na našem programu l. 1998 v oddaji Umetni svetovi je pripravil Marjan Kokot, ki jo je tudi urejal)


03.06.2019

Biološka invazija rib na sever Mediterana

Pred Svetovnim dnevom oceanov (8. junij) se pogovarjamo o eni od posledic otoplitve Sredozemskega morja, o biološki invaziji oziroma razširjenosti 75 vrst rib, ki so se v zadnjem času začele naseljevati v severnem delu našega osrednjega morja, tudi na njegovem skrajnem severu, Tržaškem zalivu. Posebnost zbranih podatkov v članku v reviji »Global Change Biology« pa je, da so jih raziskovalci iz 9 sredozemskih držav zbrali od 500 ribičev. O novi spoznavni enoti raziskovalcev morja – Local Ecological Knowledge(lokalno ekološko znanje) govori izkušeni morski raziskovalec in potapljač iz Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo, prof.dr. Lovrenc Lipej. Na fotografiji plenilska skakavka (pomatomus saltatrix), z južnega se seli v severni Mediteran (vir: http://txmarspecies.tamug.edu/fishdetails.cfm?scinameID=Pomatomus%20saltatrix )


27.05.2019

Trajnostna proizvodnja ferenomov za kontrolo škodljivcev v kmetijstvu

Tokrat bomo spomnili na letos že osmi po vrsti Dan očarljivih rastlin (24. maj), ki so ga v Biološkem središču v Ljubljani pripravili z raziskovanjem biologije rastlin in podobnimi naravoslovnimi vedami ukvarjajoči se univerzitetni, muzejski, ljubljanski občinski in društveni zanesenjaki. Predsednica Slovenskega društva za biologijo rastlin, docentka dr. Špela Baebler je na, predvsem mladini namenjeni petkovi prireditvi sodelovala na stojnici projekta SUSPHIRE, ki se že drugo leto ukvarja s »trajnostno proizvodnjo feromonov za kontrolo škodljivcev v kmetijstvu«. Biologinja raziskovalka in znanstvena sodelavka Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo na Nacionalnem inštitutu za biologijo in slovenska koordinatorica tega 3-letnega projekta je najprej nekoliko osvetlila petkov Dan očarljivih rastlin, nadaljevala pa z opisom projekta. Projekt SUSPHIRE skuša razviti okolju neškodljiv način zmanjšanja škode, ki jo škodljivci povzročajo kmetijstvu foto: https://cdn.iflscience.com/images/067f58e2-537e-5193-88bd-21fe137ee38b/extra_large-1528380871-cover-image.jpg


20.05.2019

Raziskovalci s Kemijskega inštituta prišli do učinkovitega absorbcijskega premaza

Raziskovalci s Kemijskega inštituta so nedavno v reviji Energy&Environmental Science objavili rezultate več kot pol desetletja trajajoče raziskave s širšega področja tehnologije “koncentriranih sončnih elektrarn” oz CSP, kar so inicialke za »concentrated solar power«. V pogovoru predstavljamo potek dolgoletne raziskave, do kakšnih absorbcijskih premazov so v laboratoriju prišli, in kako pomemben je bil pri tem računsko-modelski opis procesa staranja premaza, na podlagi katerega je zdaj možno napovedati njegovo življensko dobo, v končni instanci pa ponuditi ceno električne energije, ki je konkurenčna tisti iz termoelektrarn. Gosta sta, dr.Ivan Jerman, vodja raziskave in hkrati skupine za razvoj premazov na Odseku za kemijo materialov in izr.prof.dr. Franci Merzel, fizik, ki trenutno vodi Teoretični odsek na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Foto Sončna elektrarna Ashalim v Izraelu (vir: Kemijski inštitut)


13.05.2019

Pogled v znanost

Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.


06.05.2019

Pogled v znanost

V obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skušamo izpolnjevati poslanstvo na področju “popularizacije znanosti”.


29.04.2019

“Učna pot ljubljanskega endemita”

V Ljubljani že nekaj let na jugovzhodni pristopni poti na grajski grič obstaja naravoslovna učna pot od Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani pa do grajskega dvorišča. Imenuje se po tukajšnem rastlinskem »endemitu«: Fleischmannovem rebrincu, ki se je ohranil po zaslugi te, sicer najstarejše delujoče akademske ustanove pri nas (ust. 1810). Navadni »rebrinec« je bil tu in v širši okolici pred prihodom krompirja v ta del sveta ena od temeljnih zelenjav za prehrano človeka. V teh pomladnih dneh bomo znova osvežili spomin na to učno pot v srcu glavnega mesta, ki jo je botanični vrt pred 3 leti pripravil v sodelovanju z mestno občino in gradom. Ekskurzijo sta vodila, vodja »vrta« dr.Jože Bavcon in njegova kolegica, mag. Blanka Ravnjak. »Fleischmannov rebrinec je ime dobil po enem od naslednikov ustanovitelja vrta Franca Hladnika, Andreju Fleischmannu iz Beričevega pri Ljubljani. Namen poti je spoznavanje bogate biodiverzitete sredi glavnega mesta in razumevanje zaraščanja kulturne krajine.


22.04.2019

Monografija o rimski vojaški opremi v reki Ljubljanici

Na dan, ko večina krščanskega sveta slavi spomin na Jezusovo vstajenje od mrtvih, njegovo smrt pa so po ohranjenih besedilih sodeč povzročili vojaki in uradniki rimske vojske v zasedeni antični Palestini, se bomo v oddaji odpravili k sledovom orožja te vojske, pa ne tam temveč pri nas. V obdobju življenja tega palestinskega Juda so bili namreč tudi v ljubljanski kotlini blizu grajskega griča, na tleh takrat že obstoječe rimske naselbine (za časa cesarja Klavdija poimenovana Colonia Aemona Ivlia Clavdia) v polnem zamahu procesi priključevanja osvojenega prostora takratni Italiji. Nekaj njihovega orožja se je ohranilo tudi v muljasti strugi Ljubljanice na Barju. Arheologinja, dr. Janka Istenič, vodja oddelka za arheologijo v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani je pretekli teden s kolegi v muzeju predstavila svojo obsežno monografijo o »rimski vojaški opremi iz reke Ljubljanice«. Podnaslov »Arheološke in naravoslovne raziskave« priča o obogateni naravi te obsežne knjige, v kateri je eno poglavje sopodpisal tudi fizik, dolgoletni sodelavec slovenskih arheologov, prof.dr. Žiga Šmit z Inštituta Jožef Stefan in ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. V pogovoru z njima več o omenjenem širjenju, ki so ga med drugim arheologi zasledili tudi z najdbami značilnih mejnih elementov med agrom Ogleja (Aquileia) in Emone.


15.04.2019

3-dimenzionalno modeliranje kulturne dediščine

Na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo je nedavno potekala mednarodna znanstveno-delavnica za slovenske akterje s področja varovanja in ohranjanja kulturne dediščine v okviru 3-letnega projekta INCEPTION. Ta se ukvarja z uvajanjem inovacij s področja 3-dimenzionalnega modeliranja kulturne dediščine. Koordinator projekta pri nas je prof.dr. Roko Žarnić s Katedre za preizkušanje materialov in konstrukcij na omenjeni fakulteti Univerze v Ljubljani. Najprej je sogovornik osvetlil temeljni obris 3-letnega projekta (2017-201919), ki se bo sklenil junija letos.


08.04.2019

Poznavanje ekologije kraških jam

Četrt stoletja je minilo od odkritja, po nekaterih ocenah več kot 30 tisoč let starih jamskih slikarij v jami Chauvet v južni Franciji. Množičnemu turističnemu obisku jam in katastrofalnim posledicam na njihovo notranjost zaradi toksinov so se tam izognili z izgradnjo replike. Ohranjanje notranjosti jam pa še vedno ostaja izziv za odgovorne strokovnjake, saj so celovite študije ekologije, taksonomije in biodiverzitete pred soncem skritega podzemlja razmeroma redke. Pri nas je po njih poznan prof.dr. Anton Brancelj z Nacionalnega inštituta za biologijo. Kot takega in med drugim kot avtorja rezultatov dolgoletnega spremljanja »jame Velika Pasica pri Igu«, in pisca istoimenske strokovne knjige, so ga pred dvema letoma prek UNESCA povabili na posvetovanje v Parizu, namenjeno ohranjanju slovitih jam s prazgodovinskimi slikarijami, kot sta na primer Altamira in Lascaux v Španiji in Franciji. Kmalu po povratku se je oglasil v našem studiu in povzel izkušnje svojih raziskav in srečanja v Parizu. Pogovor se je začel z njegovim pojasnilom, kaj v njegovi študiji o jami pri Igu je mednarodne strokovnjake prepričalo, da so ga povabili na srečanje UNESCA! Anton Brancelj v jami Pasica (foto: Jože Suhadolnik)


01.04.2019

Goriški izobraženci skozi "preteklost"

Tokrat je gost zgodovinar, doc.dr. Željko Oset z Univerze v Novi Gorici, ki je uredil nedavno izdani zbornik besedil z naslovom »Goriški izobraženci skozi zgodovino«. Devet prispevkov v njem skuša obdobje Goriške od 17. pa do konca 20. stoletja povzeti z oživitvijo spomina na ključne izobraženke in izobražence, ki so bodisi izhajali bodisi preživeli dele svojih življenj v tej z več etnijami še danes poseljene politično-geografske entitete. Za začetek je gost pojasnil pot do nastanka zbornika. (vir: Univerza v Novi Gorici)


Stran 14 od 33
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov