Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Pogled v znanost

654 epizod

Pogled v znanost

654 epizod


Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.

29.01.2018

Turistične jame skozi pogled krasoslovke

Današnja tema bo o kraškem podzemlju, predvsem tistem, ki je že veliko let na voljo turistom. Letos bomo zaznamovali 200 let, odkar je domačin Luka Čeč po pričevanjih odkril notranje dele Postojnske jame. To pomeni tudi toliko let turističnega vpliva na občutljivi podzemni kraški svet. Na postojnskem Inštitutu za raziskovanje krasa (ZRC_SAZU) že dalj časa poleg številnih meritev spremljajo in raziskujejo tudi vpliv na jamski svet, ki ga povzroča turistični obisk. Tako bo letošnja junijska, že 26. mednarodna krasoslovna šola v organizaciji inštituta posvečena temi Turistične jame in znanost. Zanjo pa so se med drugim odločili tudi zaradi okrogle obletnice. Meritve na inštitutu že dalj časa koordinira dr. Stanka Šebela, znanstvena svetnica, po osnovni izobrazbi geologinja. Obiskali smo jo v Postojni.


22.01.2018

Od Ljubljane do eksoplanetov 2/2

Pretekli teden smo spoznali raziskovalko in izumiteljico Marijo Strojnik. Deluje kot zaslužna profesorica na Raziskovalnem centru za optiko v mestu Leon v Mehiki. Rojena je bila v Ljubljani, od koder je po prvem letniku tehnične fizike za očetom, profesorjem Alešom Strojnikom, odšla na Univerzo v Arizoni, kjer je kot prva ženska doktorirala iz optičnih ved. Ameriška NASA ji je podelila 6 priznanj za raziskovalne dosežke. Za Jet Propulsion Laboratory – ta razvija vesoljske tehnologije za ameriško vesoljsko agencijo – je izdelala inteligentni navigacijski inštrument oz. tehnologijo samostojne orientacije plovila v medzvezdnem prostoru. S to tehnologijo je plovilo projekta Cassini-Huygens pred dvajsetimi leti začelo pot do Saturna, ki se je končala lani oktobra. Za ta dosežek je kot prva ženska prejela Goddardovo nagrado za dosežke v razvoju vesoljskih tehnologij. O vsem tem je govorila v prvem delu pogovora, ki se je sklenil na točki začetka pripovedi o sodelovanju v projektih iskanja eksoplanetov, in kako v izvedbah njenih predlogov niso upoštevali. Izvedeli boste tudi, kako razlaga objave medijskih upodobitev Zemlji domnevno podobnih planetov, ki jih tukajšni mediji občasno povzamejo po ameriških virih.


15.01.2018

Od Ljubljane do eksoplanetov (1del/2)

Spoznali bomo raziskovalko in izumiteljico Marijo Strojnik. Zadnjih nekaj desetletij deluje kot zaslužna profesorica na Raziskovalnem centru za optiko v mestu Leon v Mehiki. Rojena je bila v Ljubljani, od koder je po prvem letniku tehnične fizike za očetom, profesorjem Alešom Strojnikom, odšla na Univerzo v Arizoni, kjer je kot prva ženska tudi doktorirala iz optičnih ved. Ameriška NASA ji je podelila 6 priznanj za raziskovalne dosežke. Za Jet Propulsion Laboratory - ta razvija vesoljske tehnologije za ameriško vesoljsko agencijo - je izdelala inteligentni navigacijski inštrument oz. tehnologijo samostojne orientacije plovila v medzvezdnem prostoru. S to tehnologijo je plovilo projekta Cassini-Huygens pred dvajsetimi leti začelo pot do Saturna, ki se je končala lani oktobra. Za ta dosežek je kot prva ženska prejela Goddardovo nagrado za dosežke v razvoju vesoljskih tehnologij. Njen raziskovalni interes je že dlje časa usmerjen v iskanje načinov, kako priti do eksoplanetov – planetov zunaj našega osončja. Prvi del daljšega pogovora z njo se konča z napovedjo prav tega raziskovalnega izziva. O tem pa v drugem nadaljevanju prihodnji teden.


08.01.2018

Odkrivanje skrivnega življenja rastlin

V prvi letošnji oddaji POGLED V ZNANOST vas vabimo k »odkrivanju skrivnega življenja rastlin«. Ob koncu prejšnjega leta je Slovensko društvo za biologijo rastlin zaznamovalo 35-letnico delovanja. Na slavnostnem srečanju je prof. dr. Marina Dermastia ob tem pripravila predavanje, v katerem je povzela zavito organizacijsko pot društva, ki je nastalo še v okviru vsejugoslovanskih povezav. Mi smo jo za oddajo prosili, da povzame dinamično pot raziskovalcev rastlin, polno znanstvenih spoznanj; v vseh teh desetletjih jih je povezovala, kot je poudarila na predavanju, »strast do odkrivanja skrivnega življenja rastlin«. Marina Dermastia je znanstvena svetnica na Nacionalnem inštitutu za biologijo in visokošolska učiteljica na ljubljanski biotehniški fakulteti, pred leti pa je bila tudi predsednica Slovenskega društva za biologijo rastlin.


25.12.2017

Delovanje toksičnih proteinov NLP na dvokaličnice

Povabili smo raziskovalki, ki si delita prvo avtorstvo izvirnega članka, objavljenega 15. decembra letos v Reviji Science, v katerem je mednarodna skupina 25 raziskovalcev opisala odkritje poteka procesa vpliva toksičnih proteinov NLP na odmiranje rastlinskega tkiva pri dvokaličnicah kot so npr. krompir, paradižnik, tobak in soja. Gostji sta molekularni biologinji, dr.Vesna Hodnik ( vodja Infrastrukturnega centra za raziskave molekulskih interakcij Katedre za biokemijo Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani) in Tea Lenarčič, študentka doktorskega študija Biomedicina, sodelujeta tudi v okviru Odseka za molekularno biologijo in nanotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Levo Tea Lenarčič, desno dr.Vesna Hodnik (foto Goran Tenze, Program Ars)


18.12.2017

Ranljivost kraških vodonosnikov

Malo manj kot polovico potreb po pitni vodi v državi pridobivamo iz kraških vodonosnikov. Ti so v primeri z nekraškimi še posebno občutljjivi na onesnaževanje in žal ostajajo neprimerno zaščiteni. Zato so sodelavci Inštituta za raziskovanje krasa Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti iz Postojne razvili alternativno metodo za boljšo zaščito kraških vodnih virov. Gre za koncept »ranljivosti kraških vodonosnikov«, s katerim označujejo verjetnost onesnaževanja in podajajo oceno občutljivosti za posledice onesnaževanja, ki ga je povzročil človek. Koncept temelji na domnevi, da gre za naravno lastnost podzemnega vodnega sveta, in je neodvisen od kemičnih lastnosti onesnaževal. Pri takih raziskavah intenzivno sodeluje docentka doktorica Nataša Ravbar, koncept, o katerem govori v oddaji, pa so že uporabili v čezmejnem Projektu GEP (http://www.gepgis.eu/sl/) in ga razvijajo še naprej. Na skici je primer razvoja metodologije ocenjevanja ranljivosti kraških vodonosnikov (vir IZRK ZRC-SAZU, Postojna)


11.12.2017

Pogled v znanost

Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.


04.12.2017

Z avtorji knjige o Fleischmannovemu rebrincu

Po letu dni in pol v oddaji vnovič govorimo o ljubljanski botanični posebnosti – samo v univerzitetnem Botaničnem vrtu in na gradu živeči endemični rastlini z imenom – »Fleischmannov rebrinec«. V lanskem maju smo posneli reportažni zapis z opisom po rastlini imenovane učne poti od Botaničnega vrta do grajskega dvorišča, kjer od 2011 skrbni vrtnarji skrbijo za njeno preživetje. Po poti sta nas z razlago ekologije grajskega griča popeljala soavtorja nove knjige o tej endemični rastlini, ki so jo pretekli teden predstavili na ljubljanskem gradu. To sta bila, vodja vrta dr.Jože Bavcon, in biologinja, mag.Blanka Ravnjak. Na predstavitvi pretekli teden pa je bila tudi tretja avtorica knjige, upokojena muzejska svetovalka Narodnega muzeja Slovenije in dolgoletna skrbnica Alpskega botaničnega vrta Juliana v Trenti, dr.Nada Praprotnik. Fleischmannov rebrinec na ljubljanskem gradu (foto: Goran Tenze)


27.11.2017

O razumevanju in varstvu okolja

V pogovoru bomo vnovič spomnili na pomembnost razumevanja okolja kot temeljnim pogojem za njegovo celovito varstvo. Pred osamosvojitvijo smo pri nas imeli organizacijsko združeno državno varstvo naravne in kulturne dediščine, saj že dolgo ni neznano, da so krajine takšne kot so zaradi človekovega vpliva. V 90-ih letih so oblasti sledile razvitim državam, ki so imele področji ločeni. Šele po sprejetju t.im. »firenške deklaracije« Mednarodnega muzealskega sveta (ICOMOS) o povezavah biotske in kulturne pestrosti pred tremi leti, so oživila prizadevanja za povezovanje umetno ločenih področij. Vodja oddelka za varstvo okolja na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC-SAZU dr. Aleš Smrekar, se raziskovalno ukvarja z mnogimi aspekti varovanja okolja, tudi s tem, kako vzpodbuditi aktiven pristop do tega pri ljudeh.


20.11.2017

Izkušnje iz jame Velika Pasica jami Lascaux in Altamira

Množični obisk jam poleg onesnaževanja s toksini nedvomno predstavlja največjo nevarnost pri ohranjanju občutljivega podzemnega sveta. V oddaji poudarjamo še en primer mednarodne vplivnosti tukajšnjih poznavalcev. Biolog limnolog z Nacionalnega inštituta za biologijo, prof. dr. Anton Brancelj, se je nedavno vrnil s posvetovanja v Parizu. Tam so se prek UNESCA zbrali odgovorni strokovnjaki za ohranjanje slovitih jam Lascaux in Altamira s prazgodovinskimi slikarijami. Današnji gost je med drugim avtor izdane študije o jami Velika Pasica pri Igu blizu Ljubljane z rezultati dolgoletnih ekoloških in taksonomskih raziskav ter raziskav biodiverzitete te jame. Profesor Brancelj bo razložil, kaj je omenjene ljudi v knjigi prepričalo k množičnemu obiskovanju slovitih jam in zakaj so ga na podlagi teh ugotovitev, pa tudi o pomembnosti razumevanja ekologije jam, povabili na posvetovanje v Francijo.


13.11.2017

Tamari Lah Turnšek nagrada Miroslava Zeia za življensko delo

Veliko nagrado Miroslava Zeia za življenjsko delo na področju dejavnosti Nacionalnega inštituta za biologijo za leto 2017 je prejela prof. dr. Tamara Lah Turnšek, vrhunska in mednarodno uveljavljena znanstvenica ter dolgoletna direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo. S predanim delom in vztrajnostjo je zgradila inštitut do sedanjih razsežnosti in ponesla njegov sloves v svet. Z nagrajenko smo pripravili pogovor, v katerem je opisala svoje študijske in raziskovalne začetke, raziskave rakastih celic in sodobne raziskovalne izzive. Sogovornica predseduje vladnemu Svetu RS za znanost in raziskovanje, junija pa jo je vlada imenovala za predsednico Odbora RS za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje.


06.11.2017

LECAD na ljubljanski strojni – skupina za celoviti razvoj izdelkov

Skupina študentov treh fakultet Univerze v Ljubljani je prejšni mesec pod mentorstvom asistentke dr.Vanje Čok v sklopu projekta “Po kreativni poti do praktičnega znanja”, v sodelovanju s podjetjem Pipistrel pritegnila pozornost s predstavitvijo prototipa električne polnilnice za letala. Mentorico smo obiskali na Fakulteti za strojništvo UL v glavnem mestu, kjer sta se ji pridružila izr.prof.dr. Roman Žavbi in raziskovalec dr.Janez Povh. Vsi trije predstavljajo raziskave razvojno-konstrukcijskih procesov Skupine za celoviti razvoj izdelkov v okviru LECAD (Laboratorij za računalniško podprto konstruiranje). Skupino je v začetku 80-ih let zasnoval in jo še vedno usmerja prof.Jože Duhovnik.


30.10.2017

Recikliranje platine brez onesnaževanja

Raba t.im. plemenitih kovin v sodobnih prenosnih telefonih in podobnih elektronskih napravah narašča, vedno krajša pa je njihova življenska doba. Zato rabljene skozi ločevanje odpadkov razviti zahod izvaža v revne države nerazvitega sveta. Tam iz njih v zdravju in okolju nevarnih postopkih izločijo platino in druge plemenite kovine. Raziskovalna skupina pod vodstvom dr. Nejca Hodnika s Kemijskega inštituta v Ljubljani je lani vzbudila pozornost z odkritjem postopka t.im. »Zelenega recikliranja platine«. Gre za »učinek raztapljanja površine platine z ozonom in ogljikovim oksidom, v katerem se spreminja površinski potencial«, ki za razliko od sedanjih okolju škodljivih postopkov platino reciklira na neškodljiv način. Nejc Hodnik deluje na tamkajšnem Odseku za katalizo in reakcijsko inženirstvo.


23.10.2017

Nova generacija umetnih bionanostruktur

Ekipa vodje Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani prof. dr. Romana Jerale je nedavno v reviji Nature Biotechnology objavila študijo z naslovom “Načrtovanje proteinskega origamija na osnovi obvitih vijačnic, ki se lahko sestavi “in vitro” ter “in vivo”. V pogovoru o novi generaciji umetnih bionanostruktur sodeluje še eden od prvih dveh avtorjev članka v reviji s faktorjem vpliva več kot 40, dr. Ajasja Ljubetič z omenjenega odseka.


16.10.2017

20. Multikonferenca Informacijska družba

Na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani je pretekli teden potekala jubilejna, 20. mednarodna »multikonferenca informacijska družba«. V studio so prišli: pediatrinja dr.Tina Bregant z Univerzitetnega rehabilitacijskega centra Soča, vodja skupine za ambientalno inteligenco na IJS, dr.Mitja Luštrek in prof.dr.Matjaž Gams, vodja Odseka za inteligentne sisteme, eden od pobudnikov tega srečanja od začetkov pred dvema desetletjema.


09.10.2017

Bil je 23. slovenski festival znanosti

V zadnjem septembrskem tednu se je v Ljubljani, Grobljah in v Žalcu odvijal že tradicionalno srečanje za popularizacijo znanosti v organizaciji Slovenske znanstvene fundacije. Letošnji moto “V vrtovih raziskovalne ustvarjalnosti” je bil v znamenju gostiteljice Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani oz. njene 70-letnice. O nekaterih poudarkih tega mednarodnega festivala smo se pogovarjali z vodjo znanstvenega odbora prof. dr. Petrom Rasporjem in ugledno gostjo prof. dr. Marijo Strojnik Scholl, izumiteljico posebnega vesoljskega navigatorja za satelite.


02.10.2017

Okoljska onesnažila in komunikacija tveganja

Pretekli četrtek je v Ljubljani na Fakulteti za farmacijo potekal 3. kongres Slovenskega toksikološkega društva. V pogovoru bodo o onesnažilih v okolju, posebej o aspektih glifosata, enega najbolj razširjenih sistemskih herbicidov širokega spektra (Monsantov proizvod Roundup), in o komunikaciji tveganja V ŽIVO govorili prof.dr.Lucija Peterlin Mašič (UL-FFA), vodja organizacijskega odbora kongresa; dr.Jernej Drofenik (Uprava RS za varno hrano, veter. in varstvo rastlin); dr.Lucija Perharič, predsednica Slovenskega toksikološkega društva in mag.Anita Klančar (UL-FFA). Pogovor povezuje Goran Tenze.


25.09.2017

Konservator snovne dediščine v Pivki

Nedavno odprte največje depojske prostore v državi (v okviru bivše vojašnice, zdaj pa Parka Vojaške zgodovine v Pivki) upravlja Muzej novejše zgodovine Slovenije, ki ima tam poleg kustosinje zaposlenega tudi konservatorja. V konservatorsko-restavratorski delavnici že nekaj mesecev dela Aleš Jelinčič z dolgoletnimi izkušnjami pri ohranjanju snovne dediščine. V okolici Pivke ga že leta poznajo po obnovah starodobnih koles, avtomobilov, lesenih vrat in še kaj bi se našlo. To so opazili tudi muzejski kustosi, ki odločajo, kaj naj se zgodi s predmeti dediščine. Mi smo ga tam obiskali in posneli pogovor.


18.09.2017

Bližje razumevanju škodljivosti nanodelcev na celice

Po le štirih mesecih delovanja “dvofotonskega STED mikroskopa v Laboratoriju za biofiziko na Inštitutu Jožef Stefan, so tamkajšni raziskovalci pod vodstvom laboratorijskega vodje dr.Janeza Štrancarja prišli do naključnega, in hkrati prelomnega odkritja zdravju nevarnega lipidnega ovijanja nanodelcev (v tem primeru je šlo za učinkovanje Ti2-titanov dioksid). Ko ti nanodelci z vdihavanjem pridejo v pljuča, jih makrofagi niso sposobni uničiti, in se programirano samouničijo, posledica pa je stalno vnetje, težavno razumevanje bistva bolezni in tako dolgo trajanje zdravstvenih težav. Do odkritja je prišlo po dolgih letih raziskovanj in novega mikroskopa. Omenjeni laboratorij je raziskovalni paartner v projektu komisije EU Smart Nano Tox v okviru Horizont 2020. Odkritje pojasnjuje vodja laboratorija.


11.09.2017

Pogled v znanost

Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.


Stran 18 od 33
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov