Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
665 epizod
665 epizod
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Na začetku meseca je na FF v Ljubljani predaval dr.Janez Potočnik, od lani jeseni eden od vodij IRP (International Resource Panel), možganski trust UNEP(UN Environmental Program). Poleg IPCC in IPBES je Mednarodni panel za vire oziroma za analize upravljanja z njimi tretja najpomembnejša raziskovalna mreža OZN, ki se ji je doslej pridružilo dobrih 100 držav članic, med njimi tudi naša država. Bivši komisar Komisije EU za okolje je v prvem delu predavanja opisal ključne pogoje za razumevanje sprememb v upravljanju z viri in raziskovalna orodja s katerimi jih analizirajo v IRP. V sklepnem delu pa utemeljuje argumente za naslovno vprašanje, in ga uvede z orisom koncepta krožnega gospodarstva.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Vodja konservatorsko-restavratorske službe v NUK v Ljubljani dr. kemijskih znanosti Jasna Malešič je pretekli teden za vodenje raziskovalnih in konservatorsko-restavratorskih projektov ohranjanja in varovanje nestabilnega in ranljivega knjižničnega gradiva v NUK-ovih arhivskih fondih prejela priznanje Mirka Šubica Društva restavratorjev Slovenije. V pogovoru pojasnjuje kaj preti arhivskim izvodom tiskov iz druge polovice 19. in prve polovice 20.stoletja, in kako se oddelek (vodi ga že 10 let), posveča trajnemu ohranjanju te vrste kulturne dediščine.
Sredi preteklega tedna je Nacionalni inštitut za biologijo poleg stavbe Biološkega središča pod Rožnikom v glavnem mestu z majhno slovesnostjo odprl novi raziskovalni rastlinjak (450 m2). Z njim NIB dobiva ustrezno delovno okolje za biološke in biotehnološke raziskave in analize v nadzorovanih pogojih. Na predstavitvi so poudarili nove sinergije znanj, ki bodo izrazite v sodelovanju tamkajšnega Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo z Botaničnim vrtom Biotehniške fakultete Univerze v LJ. O teh sinergijah spregovorijo, vodja vrta, sicer najstarejše slovenske akademske ustanove, dr. Jože Bavcon s kolegico mag. Blanko Ravnjak, z opisom pridobitev za NIB pa ju dopolnjuje prof. dr. Maja Ravnikar, vodja Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo NIB, ki je s to infrastrukturno pridobitvijo uresničil svoje dolgoletne potrebe. Oddajo pripravlja Goran Tenze.
Kako v Evropski uniji vedno bolj nastaja demokratični primanjkljaj, kakšen je in zakaj? Mednarodni raziskovalni projekt “Primerjalno raziskovanje organizacijskega razvoja interesnih skupin v Evropi ” (pri nas ga izvaja Center za politološke raziskave na FDV Univerze v Ljubljani v sodelovanju s sodelavci z univerz v Antwerpnu, Newcastlu, Utrechtu, Gothenburgu in Stuttgartu) se pri odgovarjanju na ta vprašanja osredotoča na pojasnjevanje, kako organizacijske značilnosti in nacionalni dejavniki vplivajo na nastanek, razvoj in značilnosti interesnih skupin v Evropi ter s tem tudi na pačenje interesnega predstavništva na ravni Evropske unije. Gostja oddaje je vodja tega raziskovalnega središča prof. dr. Danica Fink-Hafner.
Večina sodobnikov se strinja, da je družba v kateri živijo kompleksna. Poti za razumevanje in načine sobivanja te lastnosti so raznolike, a ena od njih je gotovo preverjanje, ki ji rečemo evalvacija. Če preverjamo javne politike, se temu reče evalvacija javnih politik. Kako je z njimi pri nas, ve mag.Bojan Radej, predsednik »Slovenskega društva evalvatorjev«. Koliko se je tozadevno pri nas spremenilo od konca prejšnega desetletja, torej po začetku delovanja tega čemur pravimo kriza, ponujamo v pogovoru, ki je z njim nastal l.2009 ob pobudi društva vladi. Objavljamo ga za razumevanje globine sprememb skozi čas. foto mag.Bojan Radej vir commons wikimedia https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Bojan_Radej_2015.jpg
Ob sklepu evropskega meseca kibernetske varnosti - oktobra - gostimo vodjo SI-CERT (Slovenian Computer Emergency Response Team), nacionalnega odzivnega centra za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij Gorazda Božiča in dr. Mateja Kovačiča, strokovnjaka za vprašanja nadzora in zasebnosti v informacijski družbi s Centra za prenos znanja na področju informacijskih tehnmologij na IJS. Povzela bosta ključna trenutna znanja in informacije o zlorabah elektronskih komunikacijskih sredstev ter kako se z njimi soočati.
Sredi oktobra je Kemijski inštitut v LJ pripravil novinarsko predstavitev obnovljenih in pridobljenih prostorov (selitev FKKT v novo stavbo)). Nove, večje prostore je dobil tudi njihov Center za validacijske tehnologije in analitiko. Od 2014 ga vodi dr.Samo Andrenšek (prej vodja oddelka Razvoj analitike farmacevtskih učinkovin v LEK-ovem razvojnem centru v Mengšu). V pogovoru je opisal njihovo delo. Na sliki: Samo Andrenšek © G.Tenze
Gost je vodja odseka E9 (Inteligentni sistemi) na IJS prof.dr.Matjaž Gams. Je eden osrednjih organizatorjev pravkar minule že 18.mednarodne multikonference Informacijska družba 2015, ki je potekala od konca septembra do minule srede v Ljubljani. Tokratni osrednji okvir skoraj 300 predavanj, okroglih miz, in soočanj je soočil plodne debate o inteligentnih in računalniških sistemih v praktično vseh segmentih sodobnega življenja od umetne inteligence, rudarjenja podatkov, strojnega učenja do pomena inteligentnih sistemov za Slovenijo.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Na odmevnem mednarodnem tekmovanju iGEM – International Genetically Engineered Machine competition – na MIT-u v Bostonu konec septembra je ekipa osmih slovenskih gimnazijcev iz sedmih gimnazij nadaljevala uspehe študentskih predhodnic z mentorjem prof. dr. Romanom Jeralo. Tokratni mentor, dr. Albin Pintar, tudi s Kemijskega inštituta, bo s kolegico dr. Marino Klemenčič (UL – FKKT), specialistko za sintezno biologijo, osvetlil, zakaj je žirija podelila zlato priznanje kot najboljši srednješolski ekipi za opis reprogramiranja bakterije, ki proizvaja biobutanol – po kemičnem ustroju podoben bencinu –, s katerim bi lahko v obstoječih motorjih z notranjim izgorevanjem uporabljali ta obetavni nadomestek naftnih derivatov. Pripravlja Goran Tenze.
Evropa je domovina industrijske revolucije. V okviru letošnjih 25-ih Dnevov evropske kulturne dediščine (osrednja tema v SLO je »praznovanja«) je podtema DEKD 2015 industrijska in tehniška dediščina. Gre sicer za osrednjo letošnjo skupno temo DEKT 2015 v 32 evropskih državah. O tej pomembni sledi evropske dediščine in o tem, kako jo vrednotimo pri nas, bosta spregovorila direktorica Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri Natalija Polenec in dr. Orest Jarh, predsedniko Sekcije za tehniško dediščino pri Skupnosti muzejev Slovenije in nekdanji direktor TMS.
Metodologija je veda, novinarstvo pa veščina, ki znanstvena spoznanja prevede v večini razumljiv jezik, je na predstavitvi knjige »Metode raziskovanja v družbenih vedah« dr. Mojce Vizjak Pavšič poudaril avtor dela »Omrežje moči …«, novinar dr. Ali Žerdin. Avtorica v pogovoru pojasnjuje tri desetletja svojega sledenja razvoju matematičnih metod v statistiki (meritve lastnosti posamičnih enot) do analiz omrežij pri nas in v svetu. Te so tudi zaradi vse bolj zmogljivih računalnikov omogočile merjenje odnosov med enotami oz. omrežji (zakonitostmi v podatkih). Bolj znan primer rezultata teh metod so npr. infografike.
Na Kemijskem inštitutu v Ljubljani so razvili nov, inovativen in poceni postopek za pridobivanje nanoceluloze. Gre za biopolimer (lesna masa npr.), ki pa ima izjemne mehanske lastnosti (5x lažja in 5x močnejša od jekla npr.) Postopek je znotraj Evropske unije že patentiran. Vodja projekta nanoceluloze iz Lab. za polimerno kemijo in tehnologijo na Kemijskem inštitutu dr. Matjaž Kunaver pojasnjuje osrednje lastnosti in možnosti rabe nanoceluloze. Pripravlja Goran Tenze.
Dve tisočletji star 16 metrski deblak, ki so ga člani Zavoda za podvodno arheologijo poleti dvignili z dna Ljubljanice pri Vrhniki, in od takrat domuje na ZVKD v LJ, bodo predvidoma začeli konservirati konec meseca. V pogovoru osvetlimo priprave na dvig, pomen te najdbe in postopek konserviranja. Gostji sta vodja Naravoslovnega oddelka v Restavratorskem centru ZVKD dr.Katja Kavkler in arheologinja Daša Pavlovič, članica Zavoda za podvodno arheologijo.
Papir lahko naredimo tudi doma. Recept: zmečkani koščki časopisa, voda, mizarsko lepilo, valjar in ravna površina. Ko se posuši, ga lahko uporabljamo, kakšen je, pa vam lahko podrobneje povedo na Inštitutu za celulozo in papir v Ljubljani, ki je pomembno infrastrukturno središče papirništva v širši regiji. Nedavno se je tam končalo še eno obdobje izobraževanja papirničarjev. Toda na ICP imajo tudi akreditirani laboratorij za papirništvo, torej enote za kemične in mikrobiološke analize. V svoji lastni tiskarni med drugim izdelujejo tudi arhivski papir. O njihovem delu, razvoju in raziskavah v oddaji govorita vodja Laboratorija za papirništvo Matej Šuštaršič in direktorica, magistra Mateja Mešl. Oddajo pripravlja Goran Tenze.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pojem molekule kot najmanjše enote živega sveta ni več vezan na vedo o kemiji, še več: le z njenimi spoznanji je predvsem na impulzivnih sodobnih področjih, kot so npr. biotehnologije, tako rekoč nemogoče razumeti življenjske procese, predvsem v predmetih raziskav, posvečenih vedam o življenju. Za popularizacijo razumevanja vloge molekule v sodobnem naravoslovju je med drugimi nekaj malega, a pomembnega prispeval tudi britanski publicist Philip Ball, nekdanji urednik pri reviji NATURE, sicer pa fizik in kemik. Pri nas je njegova poljudnoznanstvena knjiga »Molekule. Zelo kratek uvod« pred nekaj leti izšla v prevodu Gregorja Zupančiča, nekdanjega predstojnika katedre za fiziologijo živali na ljubljanski biotehniški fakulteti. Dr. Zupančič je izčrpno povzel spremembo razumevanja vloge in pomena molekule v sodobnem naravoslovju.
Tokrat bomo govorili o »taksonomiji v biologiji«. Znanstvena spoznanja o mikro- in nanoravneh živih celic ter orodja, ki so jih v zadnjih desetletjih omogočila, so sodobno biologijo spremenila v množico specializiranih biotehnoloških izzivov. Ob vsem tem je stara sistematika vrst oziroma »taksonomija« ostala bolj ali manj v okviru stare paradigme. Sogovornik v oddaji, agronom dr. Klemen Eler, je po izidu knjige o »telohih v Sloveniji« pred dobrima dvema letoma kot eden od treh avtorjev v pogovoru dopolnil svoje razmišljanje iz študije o dilemah določanja vrst telohov v razpravo o statusu taksonomije v naravoslovju in njenem nič kaj zavidanja vrednem ugledu v sodobni delitvi znanosti pri nas. Takrat je nastal tudi ta pogovor. Klemen Eler je asistent na katedri za aplikativno botaniko, ekologijo in fiziologijo rastlin biotehnološke fakultete univerze v Ljubljani.
V okviru poletnih pogovorov o vidikih svetlobe nadaljujemo z gostjo, doc. dr. Marto Klanjšek Gunde iz Laboratorija za spektroskopijo materialov na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. V prejšnji oddaji je poznavalka fizikalne danosti, ki temeljno omogoča življenje, predstavila del svojih izkušenj z vplivom svetlobe na materiale, točneje, temeljni pregled tehnologij virov umetne svetlobe skozi čas, dotaknili pa smo se tudi zaradi novosti še premalo znanih škodljivih učinkov tako imenovanih varčnih svetilk. V današnjem pogovoru pa gostja spregovori o bogati tradiciji strokovnosti na področju izdelave industrijskih in javnih svetil v Sloveniji, in o svojih raziskavah razmišlja tudi v luči prepoznavanja tveganih aspektov novih tehnologij virov umetne svetlobe na živa bitja. Pripravlja Goran Tenze.
Neveljaven email naslov