Zaposlovanje invalidov je zakonska obveznost, lahko pa tudi poslovna priložnost ali dokaz solidarnosti. Bolj zgovorni kot kvote, olajšave in vplačila v invalidski sklad so primerni dobre prakse. Predstavljamo podjetje Dobrovita in odgovarjamo na ključne dileme pri zaposlovanju ranljivih skupin.

Zaposlovanje invalidov je zakonska obveznost, lahko pa tudi poslovna priložnost ali dokaz solidarnosti. Bolj zgovorni kot kvote, olajšave in vplačila v invalidski sklad, so primerni dobre prakse. Podjetniki, ki zaposlujejo vsaj 20 delavcev, so zavezani, da zaposlijo invalide ali namesto tega plačujejo prispevke v invalidski sklad. Saj so del solidarne družbe. Pa vseeno, ali podjetniki to zakonsko obveznost razumejo kot še eno obremenitev gospodarstva ali povedano drugače kot še en strošek, ki zavira gospodarsko rast?

Robert Marolt, direktor Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada: “Zaposlovanje invalidov se delodajalcem splača, tudi tistim, ki niso zavezanci za kvoto.“

Primer dobre prakse je podjetje Dobrovita, prvo invalidsko podjetje v geodeziji, ki je odprlo delovna mesta za težje zaposljive ljudi z visoko izobrazbo. Direktor Igor Pavel: “Brez sredstev in denarja ne moremo delati lepih stvari, ves čas pa se moramo spraševati, ali je pomembnejši posel ali ljudje.“