Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
33-letni poslovnež Stefan Jorgensen si šaljivo pravi viking. Pa ne zato, ker prihaja iz domovine vikingov, Danske, ampak predvsem zato, ker s podjetjem itembase.com uspešno osvaja področje spletnega nakupovanja. Kako? Tako, da majhnim podjetjem omogoča, da so konkurenčna v primerjavi s spletnimi velikani, kot sta Amazon in Ali Baba.
Kako manjšim spletnim trgovcem omogočiti, da bodo konkurenčni v boju z velikani, kot sta denimo Amazon in Ali Baba?
Danski poslovnež Stefan Jørgensen je prvo podjetje ustanovil že pri 19 letih, med študijem prava. Z njim je ustvaril 10 milijonov evrov dobička, ga potem prodal in dokončal študij, ostal pa je v stiku s poslovnim okoljem, predvsem z zagonskimi podjetji. Nato se je leta 2010 preselil v Berlin in tam ustanovil podjetje Itembase.com, ki ponuja inovativne rešitve na področju spletnega trgovanja in podpornih storitev, predvsem za manjša podjetja. Ta bi sicer le s težavo tekmovala s spletnimi velikani, kot sta recimo Alibaba ali Amazon.
“Amazon ima o izdelku in kupcu na podlagi zbiranja podatkov veliko informacij ter tako ustvarja priporočila. Z njimi proizvede od 30 do 40 odstotkov vsega dobička.” – Stefan Jørgensen
Težava je v tem, da imajo majhna podjetja včasih omejeno količino podatkov ter zato le s težavo konkurirajo velikim podjetjem, čeprav imajo nekatere ključne prednosti, denimo na področju komuniciranja z ljudmi in znanja o manjšem številu proizvodov, ki jih tržijo. Tu pa v igro vstopi podjetje itembase.com, ki osnovne storitve ponuja celo brezplačno.
“Trgovine združujemo v omrežja, kjer lahko med sabo delijo te dobre, velike podatke, kot jim pravimo. Trgovci uporabljajo naš posebni sistem IPA, mi te podatke standardiziramo in analiziramo ter nato vračamo podjetjem. Tako spletnim podjetjem ne glede na velikost omogočamo, da postajajo konkurenčnejša.”
Stefan Jørgensen je podjetje ustanovil tudi zaradi razmišljanja, da se “spreminjamo v družbo, ki temelji samo na nakupih – stvari kupujemo in jih potem mečemo stran. To je nevzdržen sistem, saj nam bo ob tem tempu zmanjkalo materialov, ki jih recimo potrebujemo za nove prenosne telefone, kot so na primer nekatere kovine. Trgovci se morajo po navadi, tudi na spletu, ukvarjati z raznovrstnimi rečmi, recimo, kako zapakirati izdelek, namesto da bi več časa namenili uporabniški izkušnji in optimizaciji, ki bi pripomogli k manjšemu zavračanju izdelkov in njihovi vnovični uporabi.” Tudi zaradi tega, ker itembase.com manjšim podjetjem omogoča optimizacijo, pa je podjetje s sedežem v Berlinu dobilo posebno nemško denarno nagrado, ki mu je omogočila razširitev poslovnega trga tudi v Združene države Amerike.
622 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
33-letni poslovnež Stefan Jorgensen si šaljivo pravi viking. Pa ne zato, ker prihaja iz domovine vikingov, Danske, ampak predvsem zato, ker s podjetjem itembase.com uspešno osvaja področje spletnega nakupovanja. Kako? Tako, da majhnim podjetjem omogoča, da so konkurenčna v primerjavi s spletnimi velikani, kot sta Amazon in Ali Baba.
Kako manjšim spletnim trgovcem omogočiti, da bodo konkurenčni v boju z velikani, kot sta denimo Amazon in Ali Baba?
Danski poslovnež Stefan Jørgensen je prvo podjetje ustanovil že pri 19 letih, med študijem prava. Z njim je ustvaril 10 milijonov evrov dobička, ga potem prodal in dokončal študij, ostal pa je v stiku s poslovnim okoljem, predvsem z zagonskimi podjetji. Nato se je leta 2010 preselil v Berlin in tam ustanovil podjetje Itembase.com, ki ponuja inovativne rešitve na področju spletnega trgovanja in podpornih storitev, predvsem za manjša podjetja. Ta bi sicer le s težavo tekmovala s spletnimi velikani, kot sta recimo Alibaba ali Amazon.
“Amazon ima o izdelku in kupcu na podlagi zbiranja podatkov veliko informacij ter tako ustvarja priporočila. Z njimi proizvede od 30 do 40 odstotkov vsega dobička.” – Stefan Jørgensen
Težava je v tem, da imajo majhna podjetja včasih omejeno količino podatkov ter zato le s težavo konkurirajo velikim podjetjem, čeprav imajo nekatere ključne prednosti, denimo na področju komuniciranja z ljudmi in znanja o manjšem številu proizvodov, ki jih tržijo. Tu pa v igro vstopi podjetje itembase.com, ki osnovne storitve ponuja celo brezplačno.
“Trgovine združujemo v omrežja, kjer lahko med sabo delijo te dobre, velike podatke, kot jim pravimo. Trgovci uporabljajo naš posebni sistem IPA, mi te podatke standardiziramo in analiziramo ter nato vračamo podjetjem. Tako spletnim podjetjem ne glede na velikost omogočamo, da postajajo konkurenčnejša.”
Stefan Jørgensen je podjetje ustanovil tudi zaradi razmišljanja, da se “spreminjamo v družbo, ki temelji samo na nakupih – stvari kupujemo in jih potem mečemo stran. To je nevzdržen sistem, saj nam bo ob tem tempu zmanjkalo materialov, ki jih recimo potrebujemo za nove prenosne telefone, kot so na primer nekatere kovine. Trgovci se morajo po navadi, tudi na spletu, ukvarjati z raznovrstnimi rečmi, recimo, kako zapakirati izdelek, namesto da bi več časa namenili uporabniški izkušnji in optimizaciji, ki bi pripomogli k manjšemu zavračanju izdelkov in njihovi vnovični uporabi.” Tudi zaradi tega, ker itembase.com manjšim podjetjem omogoča optimizacijo, pa je podjetje s sedežem v Berlinu dobilo posebno nemško denarno nagrado, ki mu je omogočila razširitev poslovnega trga tudi v Združene države Amerike.
Vsak se slej ko prej nauči samostojno oblačiti, skrbeti za higieno in prehrano. Kdaj pa naj bi obvladal osnove financ, njihovega vodenja in načrtovanja? Otrok mora čimprej razumeti, da bankomat ni tiskalnik denarja, meni Branko Železnik z ljubljanske borze. Se pa Brankovo stališče do denarnega nagrajevanja otrok razlikuje od mnenja Marje Milič, odgovorne urednice Mojih financ. Slednja namreč meni, da to ni pravi način in prisega na žepnino. Prispevek je pripravil Rok Kužel.
Oblikovanje lastne socialne in finančne varnosti je podobno gradnji hiše. Začne se s stabilnimi temelji, na katerih se gradi v skladu s potrebami in finančnimi zmožnostmi. Praviloma velja, da brez pomisleka zavarujemo svoja stanovanja in hiše, avtomobile in drugo imetje, na drugi strani pa veliko ljudi, tudi takih, ki so si že ustvarili družino, okleva pri zavarovanju svojega življenja.
V medijih in javnosti se o kriptovalutah zadnje čase le malo govori. Bitcoin je daleč od rekordnih vrednosti, evforija se je polegla. Marsikdo pa meni, da je ravno zdaj pravi čas za raziskovanje kriptosveta, ki je v polnem zamahu. Samsung je napovedal, da bo v svoje telefone namestil kriptodenarnico, določene trgovine kriptovalute sprejemajo kot plačilno sredstvo, podobno velja tudi že za nekatere državne ustanove v združenih državah. Banke, vlade in številna podjetja se vse bolj zavedajo pomena kriptovalut. Gost Tečajnice je Matej Tomažin iz podjetja Iconomi.
Propadi družinskih podjetij se večinoma zgodijo zaradi neodgovornosti tako aktualnih lastnikov kot naslednikov. O vprašanju nasledstva je treba zato razmišljati čim prej, ena največjih napak je, da prvi lastnik, "oče" podjetja, na vodstvenem položaju vztraja predolgo.
Zadnja gospodarska kriza je močno oklestila število Slovencev, ki premoženje plemenitijo v vzajemnih skladih. 35-letnikov s povprečno plačo med vlagatelji skorajda ni, saj prihranke raje skrivajo pod vzglavnikom ali v najboljšem primeru na varčevalnem računu.
Slovenci smo v primerjavi z drugimi državami relativno malo zadolženi: leta 2017 je bila zadolženost gospodinjstev, izražena kot odstotek dolga v BDP-ju, več kot polovico nižja od povprečja držav evrskega območja. Izjemno hitro pa so leta 2018 rasla potrošniška posojila, marca lani so dosegla približno 2,5 milijarde evrov. Razloge gre iskati v poenostavljenih in pospešenih postopkih pridobitve potrošniškega kredita. Gre za privlačno tržno nišo bank.
V prvi Tečajnici na Rok Kužel in Branko Železnik gradita premoženjsko piramido. Ta je po svoji strukturi precej podobna prehranski piramidi: na vrhu bonbončki, spodaj osnova, ki zagotavlja varnost. Vmes pa vsega po malo ali drugače: premoženje je treba razpršiti.
Finančna pismenost je eden izmed najpomembnejših temeljev za uspešno prihodnost vsakega posameznika. S finančnimi odločitvami se srečujemo na vsakem koraku: ko se odločamo o smeri študija, ko rešujemo stanovanjski problem, ko izbiramo službo in navsezadnje vsakodnevno pri opravljanju nakupov.
Craig Vodnik vodi tehnološko podjetje cleverbridge z več kot 300 zaposlenimi na različnih celinah.
Na računih varčevalcev v zavarovalnicah, pokojninskih družbah in vzajemnih pokojninskih skladih je zbranih več kot 2 milijardi evrov prihrankov. Prvi pokojninski steber nosi vse večja bremena, demografska slika Slovenije pa napoveduje še težja. So osebni varčevalni računi edina možnost za plemenitenje sredstev, ki jih črpamo ob upokojitvi?
Kaj je inovacijski paradoks in kako naj se organizacije spopadejo z njim? Kako sestaviti uspešen tim, kdo odloča o tem, katere ideje so dobre in katere ne? O ustvarjalnosti in inovativnosti dr. Miha Škerlavaj, profesor za področje vodenja in organizacijskega vedenja na ekonomski fakulteti UL in na BI Norwegian Bussines School v Oslu.
John Amaechi je organizacijski psiholog, ki poudarja, da je za uspeh treba plačati ceno in da je ključ do izjemnosti v majhnih, vsakdanjih odločitvah. Česa ga šport ni naučil, kako v podjetjih razviti dobre ekipe in kako se motivira, ko ima slab dan?
Podatki Dnevnikove raziskave Zlata nit, pri kateri na letni ravni izbirajo najboljše zaposlovalce, kažejo, da se pri 41 letih začne naše “zimsko spanje” na delovnem mestu. Povprečen zaposleni namreč pri 41 letih nima več želje po dodatnem učenju in nekako samo še čaka na upokojitev. Tudi zaposlovalci v starejše od 42 let praviloma ne vlagajo več, v Poslovnih krivuljah pa iščemo možnosti, kako to miselnost spremeniti.
Živčno čakanje na prvi razgovor za službo je preteklost, saj lahko stike z delodajalci po novem navezujemo na spletu. Ta miselnost vse bolj prihaja tudi k nam, zato je sredi meseca vrata odprl prvi slovenski on-line karierni sejem, na katerem so lahko iskalci zaposlitve neodvisno od kraja in časa klepetali z morebitnimi delodajalci. Je to prihodnost na področju kadrovanja in kaj vse prinaša s seboj?
Približno 60 : 40 je odstotek diplomiranih študentk in študentov v Sloveniji. Ob začetku kariere ženske dokaj enakovredno tekmujejo z moškimi kolegi v podjetju. Škarje se razprejo okrog tridesetega leta, končna posledica pa je, da je na mestih izvršnih direktoric le 20 odstotkov žensk, na mestu predsednice uprave pa samoše 5 odstotkov. Melanie Seier Larsen, predsednica Sekcije managerk pri Združenju Manager pravi, da je enaka dostopnost do vodstvenih pozicij osnovna človekova pravica. Dosegli naj bi jo tudi s predlogi zakonskih sprememb, ki jih pripravljajo v združenju.
V projektu Prehod mladih osebe s posebnimi potrebami na področje dela pripravljajo že med šolanjem, jim dajejo oporo pri iskanju zaposlitve in dokler se ne ustalijo na delovnem mestu.
Zelo verjetno ste že kdaj razmišljali o tem, da bi delali na domu. Zato, da bi se izognili izgubi časa na poti v službo, zato da bi se lažje zbrali ali preprosto zato, da bi preverili fleksibilnost svojega delodajalca. Kakšne so prednosti in pasti dela na domu? In kakšne so obveznosti delavcev in delodajalcev?
Če o mentalnem treningu govorimo v povezavi s športom, je to precej običajno. V poslu še ne nujno. Kaj pomeni mentalna trdnost in zakaj lahko vodjem zelo koristi? Je naivno verjeti, da lahko z mentalnim treningom dosežemo dosti boljše poslovne uspehe, ali je tak trening nujen sestavni del uspešnega vodenja?
Globalni delodajalci težko najdejo nadarjene sodelavce. Raziskava ManpowerGroup, ki je zajela več kot 39.000 delodajalcev v 43 državah, kaže, da 45 odstotkov globalnih podjetij ne najde ustreznih sodelavcev. Kakšna je kadrovska slika v Sloveniji? Kaj morajo podjetja narediti, da so privlačna za najboljše, in kakšni so inovativni pristopi pri privabljanju strokovnjakov?
Banke in hranilnice imajo nov hit – hiter kredit. Hitra pa je postala tudi odločitev potrošnikov za najem; kar četrtina Slovencev tak kredit najame za plačilo tekočih stroškov ali poplačilo drugega kredita. Takšni krediti pa prinašajo tudi dodatna tveganja, ki lahko vodijo spiralo zadolženosti. Kje in o čem se je treba pozanimati, preden najamemo hiter kredit, razloži gostja Alina Meško iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Neveljaven email naslov