Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
33-letni poslovnež Stefan Jorgensen si šaljivo pravi viking. Pa ne zato, ker prihaja iz domovine vikingov, Danske, ampak predvsem zato, ker s podjetjem itembase.com uspešno osvaja področje spletnega nakupovanja. Kako? Tako, da majhnim podjetjem omogoča, da so konkurenčna v primerjavi s spletnimi velikani, kot sta Amazon in Ali Baba.
Kako manjšim spletnim trgovcem omogočiti, da bodo konkurenčni v boju z velikani, kot sta denimo Amazon in Ali Baba?
Danski poslovnež Stefan Jørgensen je prvo podjetje ustanovil že pri 19 letih, med študijem prava. Z njim je ustvaril 10 milijonov evrov dobička, ga potem prodal in dokončal študij, ostal pa je v stiku s poslovnim okoljem, predvsem z zagonskimi podjetji. Nato se je leta 2010 preselil v Berlin in tam ustanovil podjetje Itembase.com, ki ponuja inovativne rešitve na področju spletnega trgovanja in podpornih storitev, predvsem za manjša podjetja. Ta bi sicer le s težavo tekmovala s spletnimi velikani, kot sta recimo Alibaba ali Amazon.
“Amazon ima o izdelku in kupcu na podlagi zbiranja podatkov veliko informacij ter tako ustvarja priporočila. Z njimi proizvede od 30 do 40 odstotkov vsega dobička.” – Stefan Jørgensen
Težava je v tem, da imajo majhna podjetja včasih omejeno količino podatkov ter zato le s težavo konkurirajo velikim podjetjem, čeprav imajo nekatere ključne prednosti, denimo na področju komuniciranja z ljudmi in znanja o manjšem številu proizvodov, ki jih tržijo. Tu pa v igro vstopi podjetje itembase.com, ki osnovne storitve ponuja celo brezplačno.
“Trgovine združujemo v omrežja, kjer lahko med sabo delijo te dobre, velike podatke, kot jim pravimo. Trgovci uporabljajo naš posebni sistem IPA, mi te podatke standardiziramo in analiziramo ter nato vračamo podjetjem. Tako spletnim podjetjem ne glede na velikost omogočamo, da postajajo konkurenčnejša.”
Stefan Jørgensen je podjetje ustanovil tudi zaradi razmišljanja, da se “spreminjamo v družbo, ki temelji samo na nakupih – stvari kupujemo in jih potem mečemo stran. To je nevzdržen sistem, saj nam bo ob tem tempu zmanjkalo materialov, ki jih recimo potrebujemo za nove prenosne telefone, kot so na primer nekatere kovine. Trgovci se morajo po navadi, tudi na spletu, ukvarjati z raznovrstnimi rečmi, recimo, kako zapakirati izdelek, namesto da bi več časa namenili uporabniški izkušnji in optimizaciji, ki bi pripomogli k manjšemu zavračanju izdelkov in njihovi vnovični uporabi.” Tudi zaradi tega, ker itembase.com manjšim podjetjem omogoča optimizacijo, pa je podjetje s sedežem v Berlinu dobilo posebno nemško denarno nagrado, ki mu je omogočila razširitev poslovnega trga tudi v Združene države Amerike.
622 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
33-letni poslovnež Stefan Jorgensen si šaljivo pravi viking. Pa ne zato, ker prihaja iz domovine vikingov, Danske, ampak predvsem zato, ker s podjetjem itembase.com uspešno osvaja področje spletnega nakupovanja. Kako? Tako, da majhnim podjetjem omogoča, da so konkurenčna v primerjavi s spletnimi velikani, kot sta Amazon in Ali Baba.
Kako manjšim spletnim trgovcem omogočiti, da bodo konkurenčni v boju z velikani, kot sta denimo Amazon in Ali Baba?
Danski poslovnež Stefan Jørgensen je prvo podjetje ustanovil že pri 19 letih, med študijem prava. Z njim je ustvaril 10 milijonov evrov dobička, ga potem prodal in dokončal študij, ostal pa je v stiku s poslovnim okoljem, predvsem z zagonskimi podjetji. Nato se je leta 2010 preselil v Berlin in tam ustanovil podjetje Itembase.com, ki ponuja inovativne rešitve na področju spletnega trgovanja in podpornih storitev, predvsem za manjša podjetja. Ta bi sicer le s težavo tekmovala s spletnimi velikani, kot sta recimo Alibaba ali Amazon.
“Amazon ima o izdelku in kupcu na podlagi zbiranja podatkov veliko informacij ter tako ustvarja priporočila. Z njimi proizvede od 30 do 40 odstotkov vsega dobička.” – Stefan Jørgensen
Težava je v tem, da imajo majhna podjetja včasih omejeno količino podatkov ter zato le s težavo konkurirajo velikim podjetjem, čeprav imajo nekatere ključne prednosti, denimo na področju komuniciranja z ljudmi in znanja o manjšem številu proizvodov, ki jih tržijo. Tu pa v igro vstopi podjetje itembase.com, ki osnovne storitve ponuja celo brezplačno.
“Trgovine združujemo v omrežja, kjer lahko med sabo delijo te dobre, velike podatke, kot jim pravimo. Trgovci uporabljajo naš posebni sistem IPA, mi te podatke standardiziramo in analiziramo ter nato vračamo podjetjem. Tako spletnim podjetjem ne glede na velikost omogočamo, da postajajo konkurenčnejša.”
Stefan Jørgensen je podjetje ustanovil tudi zaradi razmišljanja, da se “spreminjamo v družbo, ki temelji samo na nakupih – stvari kupujemo in jih potem mečemo stran. To je nevzdržen sistem, saj nam bo ob tem tempu zmanjkalo materialov, ki jih recimo potrebujemo za nove prenosne telefone, kot so na primer nekatere kovine. Trgovci se morajo po navadi, tudi na spletu, ukvarjati z raznovrstnimi rečmi, recimo, kako zapakirati izdelek, namesto da bi več časa namenili uporabniški izkušnji in optimizaciji, ki bi pripomogli k manjšemu zavračanju izdelkov in njihovi vnovični uporabi.” Tudi zaradi tega, ker itembase.com manjšim podjetjem omogoča optimizacijo, pa je podjetje s sedežem v Berlinu dobilo posebno nemško denarno nagrado, ki mu je omogočila razširitev poslovnega trga tudi v Združene države Amerike.
Slovenija v globalni tekmi za talente zaseda 27. mesto. Ne gre za resničnostni šov, temveč za kruto resnico, da ima Slovenija sicer odlično usposobljene ljudi, ki pa jih ne zna zadržati in prav tako ne zna ustvariti okolja, ki bi privabilo talente iz tujine. Globalni indeks konkurenčnosti talentov kaže, da so najbolj konkurenčne države Švica, Singapur in Velika Britanija.
Kriza na trgu dela je najbolj prizadela mlade, saj je kar tretjina mladih dolgotrajno brezposelnih, a spremembe v zadnjem letu kažejo, da se trend zaposlovanja izboljšuje.
Delo upokojencev bo sčasoma postajalo vedno pomembnejše. Razlogov je več: na trgu dela bo začelo primanjkovati delovne sile; nizke pokojnine upokojence silijo v dodaten zaslužek; poleg tega pa je tak prehod s trga dela v pokoj nekoliko lažji.
V novo leto vstopamo z nekoliko spremenjeno davčno zakonodajo. O dohodninski lestvici, pomembnih datumih, znižanih stroških izvržbe in drugih novostih smo govorili z Zinko Prunk, FURS.
Podrobneje smo predstavili izzive in prednosti poslovnega okolja, s katerimi se soočajo tuji investitorji pri nas, ki so jih z raziskovalci področja delili že deveto leto zapored.
Po prvem evropskem tednu poklicnih spretnosti in tekmovanju mladih v poklicih EuroSkills se oziramo na sistem poklicnega izobraževanja v Sloveniji. Od kod prihajajo naši strokovnjaki, s kakšnim znanjem in izkušnjami se podajajo na trg dela? Vpis v poklicne šole se od leta 2011 sicer veča, a obrtniki, profesorji in učenci opozarjajo, da sistem nikakor ni brez pomanjkljivosti. Potegnemo še vzporednice z nekaterimi drugimi evropskimi državami, se vprašamo o sistemu vajeništva in razmislimo o družbenem pogledu na poklicne strokovnjake.
Toby Hester je trener. Ne trenira moštva ali posameznega športnika, temveč sponzorje. Uči jih, kako iz sponzorstva iztržiti največ.
Stavi na ambicioznost, samozavest in proaktivnost zaposlenih; na vodje, v katerih prevladuje zdravorazumski strateg, in na to, da je dobro zaposlene izpostavljati.
Profesor Joe Peppard je strokovnjak za digitalizacijo in ni najbolj vesel, če digitalizacijo mešamo s tehnologijo. Prepričan je, da “digitalno samo po sebi ničesar ne spremeni. Organizacije oz. ljudje pa se lahko odločijo, da z uporabo digitalnih tehnologij spremenijo procese.” V oddaji bo govoril o digitalni preobrazbi, ki je bolj kot ne nujna…
Cindy Gallop je ena najbolj karizmatičnih, drznih in prepoznavnih osebnosti v oglaševanju. Do svoje industrije je izjemno kritična. A še ni obupala. Prepričana je, da lahko oglaševanje spreminja svet na bolje.
Zdaj so uspešni. Bodo tudi čez 5 ali 10 let? Slovenske podjetnice in podjetniki o tem, kakšne vrednote, lastnosti in veščine jih bodo vodile v prihodnje. O zaupanju, varnosti, kreativnosti in še o čem.
Finančna pismenost je pri nas na zelo nizki ravni. V poslovnih krivuljah preverjamo, kako poteka finančno opismenjevanje otrok, starejših in socialno šibkih in kako lahko izboljšamo razumevanje finančnih produktov skozi izobraževanje sami.
Spremenjene potrošniške navade ter gradnja nakupovalnih centrov izven mestnih središč sta v številnih mestnih jedrih povzročila zaton trgovskih dejavnosti in drugih oblik podjetništva. Da bi oživili mestna središča, vanje pripeljali podjetnike, obiskovalcem pa ponudili razlog za obisk, v Sloveniji poteka projekt upravljanja mestnih središč. Vse skupaj se je začelo leta 2011. Kakšen je napredek, kaj pomeni za podjetnike in kaj imajo od tega potrošniki?
Potrošniki vedno težje izberemo primeren, ugoden kredit. Banke poleg tega v ponudbo vključijo še druge finančne produkte, kot so zavarovanja, kartice, posebni bančni računi – česar v resnici ne potrebujemo. Tako je primerjava ponudb več bank nemogoča, težje tudi izberemo za nas primeren kredit. Vodja projekta in strokovnjak za področje financ pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) Boštjan Krisper pravi, da potrošniki v času nizkih obrestnih mer pri izbiri kreditov tako skorajda nič ne pridobimo ali ne privarčujemo. Kako izbrati kredit, kakšna so tveganja in kako lahko med seboj primerjamo ponudbe bank?
Od leta 1982 do leta 2001 se je svetovna populacija povečala za petino, število avtomobilov pa za več kot 230 odstotkov; za lobiranje za avtomobilsko industrijo še nikoli v zgodovini niso zapravili toliko kot zdaj, v nekaterih mestih je za ceste in parkirna mesta odmerjenih več kot dve tretjini površin. Nekateri na poti na delo v avtomobilih preživijo skoraj dva meseca na leto, avtomobili so vse večji in bolj potratni… in vedno več jih je: leta 2012 smo imeli na svetu milijardo avtomobilov, leta 2020 jih bo dvakrat toliko.
Dr. Gloria Burgess je predavateljica, motivatorka in poslovna trenerka. Ideje za svoje delo črpa iz povezav med glasbo in poslom. Menedžerji kot dirigenti, zaposleni kot glasbeniki. “Ko delam z vodilnimi v nekem podjetju, le-ti pogosto s prstom kažejo na koga v svoji ali kateri drugi ekipi, ne zavedajo pa se, da so prav oni sami problem.” Kakšen je po njenem mnenju dober voditelj in kakšna idealna organizacija? “
Slovenske banke so se, tako kot vse evropske, znašle v primežu negativnih obrestnih mer. Dve največji podjetjem z depoziti nad 5 milijonov že zaračunavata ležarino oziroma negativne obresti za hrambo denarja. Varčevalcem se tega stroška za zdaj še ne upajo naprtiti. Član uprave Pokojninske družbe A Blaž Hribar nam bo v pogovoru skušal predstaviti, kako zgodovinsko izjemne negativne obresti konkretno vplivajo na varčevalce, zadolževanje in tudi na samo poslovanje bank.
Vsaj dva pomembna dejavnika sta v zadnjih letih močno spremenila nakupovalne navade slovenskih potrošnikov: gospodarska kriza in razcvet informacijskih tehnologij. Potrošniki veliko bolje premislijo, kaj dobijo za svoj denar, pri tem pa informacije prodajalca o izdelku tako niso več ključne, saj pa njihovo vlogo prevzemajo informacije, ki jih kupci lahko pridobijo sami. Prodajalci na njihovo izbiro med drugim skušajo vplivati tudi s poplavo najrazličnejših oznak kakovosti, ki so tudi zavajajoče. Bo nova označba za nadstandardno kakovost živil, imenovana “IZBRANA KAKOVOST”, prinesla pomembne spremembe?
Že tisočletja pred našim štetjem so ga poznali, nekoč je veljal za prestiž, danes je vsakodnevna razvada. Sladoled – kalejdoskop barv, okusov in tehnik, po katerem poleti posegamo dvakrat bolj pogosto kot pozimi. Toda kako ločiti dobrega od povprečnega, kako se izkleše mojster priprave sladoleda in ali je kariera sladoledarja dandanes v Sloveniji zlata jama? Gostimo dva prekaljena sladoledarja Aleša Piščanca (Vigo) in Matejo Jerovšek (Gelateria Romantika), o zgodovini sladoleda pa nam bo več povedal etnolog Janez Bogataj.
Neveljaven email naslov