Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Že tisočletja pred našim štetjem so ga poznali, nekoč je veljal za prestiž, danes je vsakodnevna razvada. Sladoled – kalejdoskop barv, okusov in tehnik, po katerem poleti posegamo dvakrat bolj pogosto kot pozimi. Toda kako ločiti dobrega od povprečnega, kako se izkleše mojster priprave sladoleda in ali je kariera sladoledarja dandanes v Sloveniji zlata jama? Gostimo dva prekaljena sladoledarja Aleša Piščanca (Vigo) in Matejo Jerovšek (Gelateria Romantika), o zgodovini sladoleda pa nam bo več povedal etnolog Janez Bogataj.
Trenuten trend so novi okusi: od sladoleda z orehovo potico do sladoleda iz piva
Že tisočletja pred našim štetjem so ga poznali, nekoč je veljal za prestiž, danes je vsakodnevna razvada. Sladoled – kalejdoskop barv, okusov in tehnik, po katerem poleti posegamo dvakrat bolj pogosto kot pozimi. Toda kako ločiti dobrega od povprečnega, kako se izkleše mojster priprave sladoleda in ali je kariera sladoledarja dandanes v Sloveniji zlata jama?
VAŠE MNENJE:
Kateri sladoled imate najraje, kdaj ga največ pojeste, imate vašo najljubšo prodajalno sladoleda?
Gostili smo dva prekaljena sladoledarja Aleša Piščanca (Vigo) in Matejo Jerovšek (Gelateria Romantika), o zgodovini sladoleda pa nam je več povedal etnolog dr. Janez Bogataj.
“Dober sladoled nima le božanskega okusa, ampak tudi diši. Ko poješ dober sladoled je kot da bi slišal lepo arijo, harmonija okusov, mehkobe. Še nekaj je – ko ga poješ, nisi žejen in ne čutiš samo sladkorja, ki ti ostane na jeziku kot po-okus.”
Mateja Jerovšek
Italija, kjer je v sladoledno dejavnost povezanih približno 12 tisoč sladoledarjev, je meka vsakega pravega mojstra sladoleda. Gelato je sladoled, narejen na osnovi mleka in smetane, sorbeto sladoled na osnovi vode. Eni in drugi so lahko božanski, ali pa tudi ne …
“Poznavalec opazi razliko že na pogled, že pri teksturi, jaz sem izbirčen, že na prvo oko vem, če mi ne odgovarja. V Sloveniji imamo kar visoko raven obrtniškega sladoleda, primerjamo se lahko z italijansko ponudbo.”
Aleš Piščanc
Trenuten trend so po besedah sogovornikov zagotovo novi okusi: sladoled z orehovo, makovo in pehtranovo potico, čokolada s solnim cvetom, sladoled s tramincem, teranom, sladoled z arašidovim maslom, sladoledi iz piva … Ob okusih se v tujini pripravlja tudi mini revolucija na področju sladkorja. Prihajajo sladoledi, kjer bo sladkor potisnjen ob stran. Točeni sladoled, na katerega prisegajo predvsem v skandinavskih državah, pa je za naše podjetnike ovira zaradi predrage opreme in njenega vzdrževanja.
Nove finančne zalogaje ob tem vsako leto prinaša tudi trg surovin. Mateja se zanaša izključno na sveže surovine, Aleš trende na borzi surovin spremlja precej podrobno. Letos, na primer, se je govorilo o slabi letini vanilije na Madagaskarju in strmem skoku cene te arome.
“Sladoled ima bogato zgodovino, če verjamemo podatkov, naj bi ga že pred 3000 leti poznali na Kitajskem, ti so poznali že uporabo slanice, ki je omogočala zmrzovanje.”
Janez Bogataj
623 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Že tisočletja pred našim štetjem so ga poznali, nekoč je veljal za prestiž, danes je vsakodnevna razvada. Sladoled – kalejdoskop barv, okusov in tehnik, po katerem poleti posegamo dvakrat bolj pogosto kot pozimi. Toda kako ločiti dobrega od povprečnega, kako se izkleše mojster priprave sladoleda in ali je kariera sladoledarja dandanes v Sloveniji zlata jama? Gostimo dva prekaljena sladoledarja Aleša Piščanca (Vigo) in Matejo Jerovšek (Gelateria Romantika), o zgodovini sladoleda pa nam bo več povedal etnolog Janez Bogataj.
Trenuten trend so novi okusi: od sladoleda z orehovo potico do sladoleda iz piva
Že tisočletja pred našim štetjem so ga poznali, nekoč je veljal za prestiž, danes je vsakodnevna razvada. Sladoled – kalejdoskop barv, okusov in tehnik, po katerem poleti posegamo dvakrat bolj pogosto kot pozimi. Toda kako ločiti dobrega od povprečnega, kako se izkleše mojster priprave sladoleda in ali je kariera sladoledarja dandanes v Sloveniji zlata jama?
VAŠE MNENJE:
Kateri sladoled imate najraje, kdaj ga največ pojeste, imate vašo najljubšo prodajalno sladoleda?
Gostili smo dva prekaljena sladoledarja Aleša Piščanca (Vigo) in Matejo Jerovšek (Gelateria Romantika), o zgodovini sladoleda pa nam je več povedal etnolog dr. Janez Bogataj.
“Dober sladoled nima le božanskega okusa, ampak tudi diši. Ko poješ dober sladoled je kot da bi slišal lepo arijo, harmonija okusov, mehkobe. Še nekaj je – ko ga poješ, nisi žejen in ne čutiš samo sladkorja, ki ti ostane na jeziku kot po-okus.”
Mateja Jerovšek
Italija, kjer je v sladoledno dejavnost povezanih približno 12 tisoč sladoledarjev, je meka vsakega pravega mojstra sladoleda. Gelato je sladoled, narejen na osnovi mleka in smetane, sorbeto sladoled na osnovi vode. Eni in drugi so lahko božanski, ali pa tudi ne …
“Poznavalec opazi razliko že na pogled, že pri teksturi, jaz sem izbirčen, že na prvo oko vem, če mi ne odgovarja. V Sloveniji imamo kar visoko raven obrtniškega sladoleda, primerjamo se lahko z italijansko ponudbo.”
Aleš Piščanc
Trenuten trend so po besedah sogovornikov zagotovo novi okusi: sladoled z orehovo, makovo in pehtranovo potico, čokolada s solnim cvetom, sladoled s tramincem, teranom, sladoled z arašidovim maslom, sladoledi iz piva … Ob okusih se v tujini pripravlja tudi mini revolucija na področju sladkorja. Prihajajo sladoledi, kjer bo sladkor potisnjen ob stran. Točeni sladoled, na katerega prisegajo predvsem v skandinavskih državah, pa je za naše podjetnike ovira zaradi predrage opreme in njenega vzdrževanja.
Nove finančne zalogaje ob tem vsako leto prinaša tudi trg surovin. Mateja se zanaša izključno na sveže surovine, Aleš trende na borzi surovin spremlja precej podrobno. Letos, na primer, se je govorilo o slabi letini vanilije na Madagaskarju in strmem skoku cene te arome.
“Sladoled ima bogato zgodovino, če verjamemo podatkov, naj bi ga že pred 3000 leti poznali na Kitajskem, ti so poznali že uporabo slanice, ki je omogočala zmrzovanje.”
Janez Bogataj
Ena od treh velikih univerz v nemški prestolnici postaja evropska Silicijeva dolina. Sogovornik: prof. dr. Jörg Steinbach, predsednik Tehniške univerze v Berlinu.
Kako vrniti denar, ki so ga iz Slovenije odnesli v tujino? Poleg strašljivih številk o skrivnih mednarodnih finančnih mahinacijah in megalomanski industriji z največjimi denarnimi tokovi, ki izginjajo v brezdanje žepe pohlepnežev, smo poiskali tudi možne rešitve - pri Jamesu Henryju, razgaljevalcu tovrstnega kriminala.
Število brezposelnih mladih na trgu se vztrajno povečuje. Delež teh je bil tako februarja več kot 26-odstoten, kar je za deset odstotkov več kot lani ta čas. Na trgu dela je kar nekaj pobud, kako razraščanje brezposelnosti med mladimi zajeziti. Pred dnevi so tako člani Zaposlitvenega kluba Ljubljana–Rakovnik, nad katerim bdi zavod Nefiks, pripravili inovativno srečanje mladih iskalcev zaposlitve pod naslovom »Pravi – praktične rešitve aktualnih in velikih izzivov«.
Poslovna pobuda, povezana s kurentom, seveda prihaja s Ptuja. Kurent je eden osrednjih zaščitnih znakov Ptujskega in Dravskega polja, Haloz in Slovenskih goric; sprva je nastopal kot spremljevalec skupine oračev, danes pa je na pohodu kot samostojna maska, ki nastopa v skupinah. Glas o njej je segel tudi v tujino, vendar je turist zunaj pustne sezone ne more doživeti. In prav na tej točki se je rodila vznemirljiva zamisel o projektu Non stop kurent.
Izraelec Dan Shechtman je leta 2011dobil Nobelovo nagrado za odkritje tako imenovanih kvazikristalov. V Sloveniji opaža neugodno demografsko sliko, ob čemer nam svetuje povečanje rodnosti, sprostitev prostega trga, zmanjšanje korupcije in predvsem okrepitev duha podjetništva. Schechtman že od leta 1987 predava podjetništvo, več kot deset tisoč mladih znanstvenikov in inženirjev je do zdaj spodbudil k vstopu na trg in drznosti, da na njem obstanejo. Zakaj je podjetništvo tako pomembno in kako je preoblikovalo sliko Izraela?
Predstavljamo pobudo podjetja LESNA TIP.iz Otiškega vrha pri Dravogradu.
Slovenija je zadolžena, a prav tako, pravzaprav še v večji meri so zadolžene druge države, s katerimi se primerjamo. Vendar je to kvečjemu slaba tolažba. Naraščanje slovenskega javnega dolga je alarmantno.
Z novim evropski programom sofinanciranja Ustvarjalna Evropa, ki bo izpeljan v obdobju od 2014 do 2020, bo slovenskim ustvarjalcem na voljo dodaten denar. Kako uspešni smo bili pri črpanju evropskih sredstev na področju kulture v preteklosti in kakšen je obet prihodnosti in tudi o izkušnjah slovenskih mladih ustvarjalcev.
Zgodba o mednarodnem grozdu garažnih podjetij, ki se ukvarja s prodajo opreme za peko tradicionalne madžarske jedi oziroma peciva, tako imenovanega "kurtoš kalač".
Negotovost in strah nista najboljša popotnika pri uresničevanju idej, a sta pri nas zelo zakoreninjena. Ameriški investitor in mentor Jerry Collona je prepričan, da nam lahko uspe.
Evropska unija želi s strategijo Evropa 2020 spremeniti evropski model gospodarske rasti in ustvariti pogoje za t. i. pametno rast in razvoj. Ukrepi naj bi tudi slovensko gospodarstvo vrnili v konkurenčno tekmo, predvsem na področju razvoja in inovacij, kjer so nas globalne tekmice v zadnjih letih prehitevale po levi in desni. Na kakšni poti proti "pametni rasti" smo trenutno in kaj delamo najbolj narobe?
Za ometom kulturnih prireditev in umetniških izdelkov deluje sistem vrednot in uveljavljanja moči. Več o tem kulturni menedžer Dušan Hedl s knjigo Podjetništvo v kulturi, kjer je pod drobnogled vzel predvsem organizacijski ustroj javnih kulturnih zavodov.
Davčno okolje je izrazito negotovo, meni 70% domačih podjetjih. O davčnem okolju in izsledkih ankete v Sloveniji.
Globalni strateg, ki trdi, da svet ni tako globaliziran kot mislimo. Bil je najmlajši profesor na Harvardski poslovni šoli. Zdaj uči v Španiji.
Vikendi niso le za žur, ampak tudi za ustanavljanje podjetij. To je ta konec tedna ugotavljalo več kot 300 študentov v petih slovenskih mestih. Kakšen bo izplen vikenda? Študent ljubljanske Ekonomske fakultete David Arnež pravi, da je dobil ogromno povratnih informacij in kopico uporabnih znanj. Se da podjetniško idejo uresničiti v enem vikendu? Kaj za spodbujanje podjetnosti mladih počne Agencija SPIRIT?
Družinska podjetja so bolj odporna na krizo, a to še ni razlog za praznovanje. Težave, ki prežijo nanje, niso le posledica zaostrenih gospodarskih razmer, ampak tudi vgrajene "sistemske napake" - prenosa lastništva na drugo generacijo.
V Sloveniji premoremo tako dobre ideje kot vrhunske znanstvenike, a ne znamo ustvariti velike poslovne zgodbe o uspehu. Zakaj? Pogovorjamo se z dr. Zevom Gurionom, izvršnim direktorjem ameriškega podjetniškega pospeševalnika Akron, ki je pred kratkim gostoval v Ljubljani.
Mislite, da nimate denarja za svoj genialni projekt? Razmislite še enkrat! “Že v prvih 17. urah smo zbrali 15.000 dolarjev.” To so izkušnje ustvarjalcev pametnega obeska Chipolo pri nabiranju sredstev na platformi Kickstarter. Crowdfunding oziroma množično financiranje je eden najbolj obetavnih načinov za zbiranje zagonskih sredstev. Luka Piškorič, soustanovitelj iniciative Crowdfunding.si, poudarja, da je bilo lani za nove poslovne priložnosti na voljo skoraj tri milijarde dolarjev, letos pa naj bi se številka povzela že na pet milijard.
Minuli teden je revija Podjetnik že 23. leto zapored razglasila podjetnika leta. To je Dušan Olaj, direktor podjetja Duol, ki je z baloni za pokrivanje objektov začelo osvajati trge nekdanje Sovjetske zveze. Prvi objekt, ki so ga zgradili, je bilo pokrito teniško igrišče za predsednika Belorusije, zdaj pa si podjetje s 15.000 kvadratnimi metri pokrite površine lasti tudi primat dobavitelja drugega največjega balona na svetu. Ta stoji v Kazahstanu in pokriva celoten nogometni stadion z atletsko stezo. Trenutno veliko delajo tudi v skandinavskih državah, v sodelovanju z Američani pa so razvili nov nanotehnološki izolacijski material.
Neveljaven email naslov