Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osrednje sporočilo globalnega podjetniškega vrha se bolj kot okoli računalnikov in pametnih naprav vrti okoli podjetnic
Osrednje sporočilo Svetovnega podjetniškega vrha se bolj kot okoli računalnikov in pametnih naprav vrti okoli podjetnic
Hyderabad gosti osmi Svetovni podjetniški vrh. V indijski prestolnici tehnologije in podjetništva se je zbralo več kot 1500 udeležencev z vsega sveta. V središču pozornosti letošnjega vrha so podjetnice! Predstavile bodo svoj posel in razpravljale o tem, kaj bi države in zasebni vlagatelji lahko naredili za to, da bi se za podjetniško pot odločilo še več žensk.
Hyderabad, mesto biserov, je te dni še bolj raznovrstno kot sicer. Prizorišče dobro prikazuje indijski gospodarski napredek – vsepovsod gradbišča, nove široke ceste, ki se lahko po nekaj kilometrih spremenijo v ozke makadamske poti, moderne trgovine in pisarne ter le kak meter stran kolibe, blišč in beda.
Urška Anumanchi je Slovenijo pred dobrimi devetimi leti zamenjala za Indijo, z možem in otrokoma živi v Hyderabadu.
“Kar zadeva kulturo in vero, je to najbolj raznovrstno mesto v Indiji. Pred očmi vidiš, kako rastejo zgradbe in kako se razvija infrastruktura. Sicer pa je to kaotično mesto.”
Global entreprenuership summit ali Svetovni podjetniški vrh letos poteka že osmič. V skladu s temo Ženske najprej, blaginja za vse je letos med udeleženci več kot polovica žensk. Iz Slovenije v Hyderabadu sodelujejo tri podjetnice – Slađana Mlađenović iz zagonskega podjetja Photo BloomAR, Gaja Zornada iz podjetja Sphericam in Silvana Rodrigez.
Silvana živi v Ljubljani, a je iz Kolumbije. V šali poudari, da je edina udeleženka iz Slovenije, ki v bistvu ni iz Slovenije. Dela v Ljubljani, njen delodajalec je Eurosender. To je vodilna platforma za najem transportnih storitev v Evropi. Če denimo stranka želi poslati majhen paket, kakšno večjo stvar ali celo tovor za ves tovornjak, se ji ni treba ukvarjati s posameznimi logističnimi podjetji, ampak obišče spletno stran eurosender.com, vpiše, kam bi poslala paket, oni preverijo ponudbe in izberejo najboljšo.
“Naše podjetje zbere povpraševanja številnih majhnih akterjev, ki jim tako lahko zagotovijo boljše pogoje in ugodno ceno.”
Slađana Mlađenovič deluje v Silicijevi dolini, v zagonskem podjetju. Poudarja, da je sodelovanje na Svetovnem podjetniškem vrhu zanjo in za podjetje izjemno pomembna. Sodelujoči na Svetovnem podjetniškem vrhu prihajajo iz 150 držav, organizatorji so v ospredje postavili štiri sektorje: energija in infrastruktura, zdravstvo, digitalna ekonomija in zabavna industrija.
Osrednje sporočilo vrha pa se vendarle bolj kot okoli računalnikov in pametnih naprav vrti okoli podjetnic. Organizatorji verjamejo, da so inovativnost, znanje in potencial žensk premalo izkoriščeni.
Sudha Shrimali, novinarka časopisa NavBahart Times iz Mumbaja, poudarja, da ima sicer žensko podjetništvo v Indiji dolgo tradicijo.
“V svetu velikih korporacij v Indiji ni veliko žensk, toda v pravi Indiji, to je v vaseh, je veliko podjetnic, ki imajo podjetniške veščine, ki sodelujejo, ki znajo poskrbeti zase in za svoje družine. Ženske v Indiji so podjetnice, treba jim je pomagati, da bi lahko napredovale.”
Svetovni podjetniški vrh torej v ospredje postavlja podjetnice. Kolumbijka, ki živi in dela v Ljubljani, Silvana Rodrigez meni, da so takšni dogodki izjemno dobra spodbuda.
“Delam na tehnološkem in logističnem področju, kjer so vedno prevladovali moški. To se sicer malce spreminja, ampak še vedno mi je izziv dokazati, da sem vredna zaupanja, da razumem posel in da se lahko enako dobro pogajam kot moški. Ne bi pa rekla, da je to, da sem ženska, ovira.”
622 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Osrednje sporočilo globalnega podjetniškega vrha se bolj kot okoli računalnikov in pametnih naprav vrti okoli podjetnic
Osrednje sporočilo Svetovnega podjetniškega vrha se bolj kot okoli računalnikov in pametnih naprav vrti okoli podjetnic
Hyderabad gosti osmi Svetovni podjetniški vrh. V indijski prestolnici tehnologije in podjetništva se je zbralo več kot 1500 udeležencev z vsega sveta. V središču pozornosti letošnjega vrha so podjetnice! Predstavile bodo svoj posel in razpravljale o tem, kaj bi države in zasebni vlagatelji lahko naredili za to, da bi se za podjetniško pot odločilo še več žensk.
Hyderabad, mesto biserov, je te dni še bolj raznovrstno kot sicer. Prizorišče dobro prikazuje indijski gospodarski napredek – vsepovsod gradbišča, nove široke ceste, ki se lahko po nekaj kilometrih spremenijo v ozke makadamske poti, moderne trgovine in pisarne ter le kak meter stran kolibe, blišč in beda.
Urška Anumanchi je Slovenijo pred dobrimi devetimi leti zamenjala za Indijo, z možem in otrokoma živi v Hyderabadu.
“Kar zadeva kulturo in vero, je to najbolj raznovrstno mesto v Indiji. Pred očmi vidiš, kako rastejo zgradbe in kako se razvija infrastruktura. Sicer pa je to kaotično mesto.”
Global entreprenuership summit ali Svetovni podjetniški vrh letos poteka že osmič. V skladu s temo Ženske najprej, blaginja za vse je letos med udeleženci več kot polovica žensk. Iz Slovenije v Hyderabadu sodelujejo tri podjetnice – Slađana Mlađenović iz zagonskega podjetja Photo BloomAR, Gaja Zornada iz podjetja Sphericam in Silvana Rodrigez.
Silvana živi v Ljubljani, a je iz Kolumbije. V šali poudari, da je edina udeleženka iz Slovenije, ki v bistvu ni iz Slovenije. Dela v Ljubljani, njen delodajalec je Eurosender. To je vodilna platforma za najem transportnih storitev v Evropi. Če denimo stranka želi poslati majhen paket, kakšno večjo stvar ali celo tovor za ves tovornjak, se ji ni treba ukvarjati s posameznimi logističnimi podjetji, ampak obišče spletno stran eurosender.com, vpiše, kam bi poslala paket, oni preverijo ponudbe in izberejo najboljšo.
“Naše podjetje zbere povpraševanja številnih majhnih akterjev, ki jim tako lahko zagotovijo boljše pogoje in ugodno ceno.”
Slađana Mlađenovič deluje v Silicijevi dolini, v zagonskem podjetju. Poudarja, da je sodelovanje na Svetovnem podjetniškem vrhu zanjo in za podjetje izjemno pomembna. Sodelujoči na Svetovnem podjetniškem vrhu prihajajo iz 150 držav, organizatorji so v ospredje postavili štiri sektorje: energija in infrastruktura, zdravstvo, digitalna ekonomija in zabavna industrija.
Osrednje sporočilo vrha pa se vendarle bolj kot okoli računalnikov in pametnih naprav vrti okoli podjetnic. Organizatorji verjamejo, da so inovativnost, znanje in potencial žensk premalo izkoriščeni.
Sudha Shrimali, novinarka časopisa NavBahart Times iz Mumbaja, poudarja, da ima sicer žensko podjetništvo v Indiji dolgo tradicijo.
“V svetu velikih korporacij v Indiji ni veliko žensk, toda v pravi Indiji, to je v vaseh, je veliko podjetnic, ki imajo podjetniške veščine, ki sodelujejo, ki znajo poskrbeti zase in za svoje družine. Ženske v Indiji so podjetnice, treba jim je pomagati, da bi lahko napredovale.”
Svetovni podjetniški vrh torej v ospredje postavlja podjetnice. Kolumbijka, ki živi in dela v Ljubljani, Silvana Rodrigez meni, da so takšni dogodki izjemno dobra spodbuda.
“Delam na tehnološkem in logističnem področju, kjer so vedno prevladovali moški. To se sicer malce spreminja, ampak še vedno mi je izziv dokazati, da sem vredna zaupanja, da razumem posel in da se lahko enako dobro pogajam kot moški. Ne bi pa rekla, da je to, da sem ženska, ovira.”
V vsaki slovenski občini najdemo kak evropski projekt. Morda je prav zaradi njega vaše življenje lepše, lažje, znosnejše. O dosežkih kohezijske politike pri nas, predvsem pa o možnostih in priložnostih, ki jih ponuja novo finančno obdobje, je govoril Bojan Suvorov, direktor Urada za kohezijsko politiko.
Vajeništvo - v Sloveniji smo ga nekoč že imeli, a naj bi predstavljal prevelik strošek. Ali podjetja danes še razmišljajo tako, ali raje gledajo na vajence kot investicijo za prihodnost? Predstavljamo pozitiven primer na področju vajeništva, to je primer nemškega dualnega sistema.
O tem, kako poteka poslovna "svilna pot" med Kitajsko in Evropo smo se pogovarjali s prof. dr. Hellmutom Schüttejem.
Množično financiranje postaja vse bolj priljubljen model poslovanja in vsak dan smo priča malemu morju uspešnih zgodb s platform, kot sta denimo Kickstarter in IndieGogo. Zato smo se v tokratnih poslovnih krivuljah odločili, da odgovorimo na vprašanja, komu vse je namenjeno množično financiranje, zakaj je tako priljubljeno in kako naj se ga tako podjetja kot posamezniki sploh lotijo. V pogovoru s finskim strokovnjakom za množično financiranje Joukom Ahvenainenom.
Organizacijska zapletenost podjetij se je v desetletju in pol povečala vsaj za 50, ponekod pa celo za 350 odstotkov, kar pa negativno vpliva na udeleženost zaposlenih, njihovo zavzetost, zadovoljstvo in s tem na produktivnost organizacije. Yves Morieux, eden izmed vodilnih svetovnih strokovnjakov za strategijo in organizacijo ter soavtor knjižne uspešnice Six Simple Rules pozna rešitev. V pogovoru za Poslovne krivulje na Valu 202 bo odstrl nekaj ključnih napotkov o tem, kako upravljati s kompleksnostjo podjetij in organizacij, ne da bi pri tem zapletali njihovo delovanje. Zanimalo nas bo tudi, kako bi lahko z njegovimi pravili izboljšali sodelovanje v celotni regiji Jugovzhodne Evrope.
Organizacijska zapletenost podjetij se je v desetletju in pol povečala vsaj za 50, ponekod pa celo za 350 odstotkov, kar pa negativno vpliva na udeleženost zaposlenih, njihovo zavzetost, zadovoljstvo in s tem na produktivnost organizacije. Yves Morieux, eden izmed vodilnih svetovnih strokovnjakov za strategijo in organizacijo ter soavtor knjižne uspešnice Six Simple Rules pozna rešitev. V pogovoru za Poslovne krivulje na Valu 202 bo odstrl nekaj ključnih napotkov o tem, kako upravljati s kompleksnostjo podjetij in organizacij, ne da bi pri tem zapletali njihovo delovanje. Zanimalo nas bo tudi, kako bi lahko z njegovimi pravili izboljšali sodelovanje v celotni regiji Jugovzhodne Evrope.
Na prvi pogled dinamičen in privlačen dogodek Elevator pitch festival, ki bi ga lahko opisali kot nekakšen zmenek med iskalci zaposlitve in delodajalci, je namesto učinka, tj. zmanjšanje števila ljudi na Zavodu za zaposlovanje, za seboj pustil številna razočaranja iskalcev dela in prenekatera odprta vprašanja.
Na prvi pogled dinamičen in privlačen dogodek Elevator pitch festival, ki bi ga lahko opisali kot nekakšen zmenek med iskalci zaposlitve in delodajalci, je namesto učinka, tj. zmanjšanje števila ljudi na Zavodu za zaposlovanje, za seboj pustil številna razočaranja iskalcev dela in prenekatera odprta vprašanja.
Pred kakšnimi izzivi je voditelj prihodnosti in kako ustvarja za družbo boljši jutri, bosta razložila direktorica Hill International Mojca Križnar in izvršni direktor Slovenskega združenja za kakovost in odličnost Aleš Košir.
Zgodba o družinskih podjetjih ima pogosto precej ustaljen scenarij. Bančniki in zasebni vlagatelji prepričajo lastnika, da proda svoj delež v podjetju za kapital, zaradi slabih naložb oziroma poslovnih odločitev pa podjetje prej ali slej pristane v rokah konkurence. Zgodba 60-letnega podjetnika ter častnega konzula Slovenije v Nemčiji, Stefana Messerja, pa je izjema pri tem pravilu. Messer že več kot 28 let deluje na področju proizvodnje industrijskih plinov, že 23 let pa je podjetje navzoče tudi pri nas, v Sloveniji, kjer naj bi do leta 2017, tudi zaradi njegove pomoči, zaživela prva kisikarna.
Predstavili bomo nekaj španskih kohezijskih izkušenj in aksiomov, ki se jih držijo pri uspešni pripravi in izvedbi evropskih projektov. Z njimi je Španija v zadnjih letih nekoliko omilila posledice hude krize, s katero se spopada, saj je velik del svoje infrastrukture zgradila in modernizirala prav z evropskim denarjem.
Kako spodbuditi zeleno podjetništvo za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti? Mestne občine v Sloveniji prek teritorialnega dialoga z Ministrstvom za okolje poskušajo oblikovati smernice za pripravo trajnostnih urbanih strategij, s ciljem razvoja oziroma prenove degradiranih območij, ustvarjanja novih delovnih mest ter tudi izboljšave delovnega okolja. Kaj se lahko Slovenci naučimo na podlagi skandinavskega primera in kako v tej smeri razmišljajo v nekaterih slovenskih občinah.
Kako spodbuditi zeleno podjetništvo za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti? Mestne občine v Sloveniji prek teritorialnega dialoga z Ministrstvom za okolje poskušajo oblikovati smernice za pripravo trajnostnih urbanih strategij, s ciljem razvoja oziroma prenove degradiranih območij, ustvarjanja novih delovnih mest ter tudi izboljšave delovnega okolja. Kaj se lahko Slovenci naučimo na podlagi skandinavskega primera in kako v tej smeri razmišljajo v nekaterih slovenskih občinah.
Ob nedavni prodaji Pivovarne Laško tuji multinacionalki so se v javnosti pojavila vprašanja, kaj se utegne zgoditi z obema močnima blagovnima znamkama slovenskih piv. Ali bo sprememba lastništva vplivala tudi na samo dojemanje blagovne znamke in našo, recimo lokalno, dojemanje zelene “štajerskosti” ali rdeče “ljubljanskosti”. Je Heineken kupil pivovarno ali predvsem blagovni znamki, ki ju bo uspešno tržil naprej? Strokovnjaki trdijo, da je nacionalna blagovna znamka pri pivu še mnogo bolj pomembna kot pri ostalih produktih. Pogovor z Zenelom Batageljem, oglaševalcem in strokovnjakom s področja znamčenja.
Smuči za hojo po vodi, volilni lističi, s katerimi bi lahko hkrati volili in odstavili poslanca, voz za obiranje jagod, dereze za okrog pasu, s katerimi bi preprečili zdrs v hribih ? To je le nekaj patentov, ki so jih minuli konec tedna v Tehniškem muzeju v Bistri predstavili slovenski izumitelji. Približno 200 jih šteje združenje “Aktivni slovenski inovatorji”, vsako leto pa na trg uspešno prodrejo s približno 20 patenti. A koliko jih tam dejansko zaživi? Kljub krilaticam, da je Slovenija država inovacij, inovatorji tarnajo, da razmere niso rožnate. Kako je z vprašanjem intelektualne lastnine, razvojem prototipov, podjetništvom in trženjem inovacij, raziskujemo v tokratnih Poslovnih krivuljah.
To je recept za ženske v podjetništvu, pravi Monica Dodi, prodorna Američanka, poslovna ženska, ki je odprla tudi poseben sklad tveganega kapitala za mlade podjetnice. Dodijeva si je sicer poslovno pot utrla kot soustanoviteljica mreže MTV Europe, sodelovala je tudi z Walt Disneyjem in ameriško medijsko korporacijo AOL. Ob delu v poslu – zanimivo – trenira tudi nogomet. Kot pravi, šport človeka navadi dela v kolektivu in ga nauči, da se glasno postavi sam zase. Oboje svetuje zagnanim podjetniškim novincem, zlasti ženskam, ki se po njenem veliko premalo odločajo za podjetništvo. Pogovor z njo objavljamo v torek ob 10ih v Poslovnih krivuljah na Valu 202.
Le čevlje sodi naj Kopitar. In kam sodijo čevlji? Med obvezno poceni šaro ali skoraj umetniške stvaritve? Kako luksuzne blagovne znamke tekmujejo s cenejšimi izdelki, kako rastejo trgi za najdražje izdelke in koliko inovativnosti združuje par čevljev? Gost Poslovnih krivulj in Anje Hlača Ferjančič je Marco Comazzi, direktor za izvoz v švicarskem podjetju Bally.
Na trgu dela je veliko iskalcev zaposlitve, trenutno nekaj več kot 122 tisoč, razpisanih delovnih mest pa občutno manj. Kako med široko ponudbo iskalcev podjetje najde pravo osebo? Oziroma kako podjetje in iskalec zaposlitve najdeta eden drugega? Ena od možnosti je sodelovanje v Zaposlitvenem izzivu. Gre za projekt Zavoda za zaposlovanje, ki spodbuja zaposlovanje pri najboljših zaposlovalcih na drugačen, interaktiven način. V ožjem izboru se iskalci zaposlitve pomerijo v reševanju problemske naloge, ki jo določi podjetje. In po dolgem času je iz vrst gospodarstva slišati pohvale na račun javnega zavoda.
V Poslovnih krivuljah bomo prepletli izzive, ki jih predstavlja jugovzhodno evropski trg, inovativnost in zagnanost mladih podjetnikov in izkušnjo povezovanja čezmejnih slovensko-koroških kooperacijskih skupin. Sliši se kompleksno, a gre za povsem preprosto in simpatično zgodbo, v kateri vsaj za zdaj ni pogodb, saj se trije mladi podjetniki Tomaž Lojak iz podjetja SOS, Jure Grahek iz podjetja G-plast in Alexander Mann iz podjetja Con trade iz Celovca “vse zmenijo ob pivu”.
V Poslovnih krivuljah bomo prepletli izzive, ki jih predstavlja jugovzhodno evropski trg, inovativnost in zagnanost mladih podjetnikov in izkušnjo povezovanja čezmejnih slovensko-koroških kooperacijskih skupin. Sliši se kompleksno, a gre za povsem preprosto in simpatično zgodbo, v kateri vsaj za zdaj ni pogodb, saj se trije mladi podjetniki Tomaž Lojak iz podjetja SOS, Jure Grahek iz podjetja G-plast in Alexander Mann iz podjetja Con trade iz Celovca “vse zmenijo ob pivu”.
Neveljaven email naslov