Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osrednje sporočilo globalnega podjetniškega vrha se bolj kot okoli računalnikov in pametnih naprav vrti okoli podjetnic
Osrednje sporočilo Svetovnega podjetniškega vrha se bolj kot okoli računalnikov in pametnih naprav vrti okoli podjetnic
Hyderabad gosti osmi Svetovni podjetniški vrh. V indijski prestolnici tehnologije in podjetništva se je zbralo več kot 1500 udeležencev z vsega sveta. V središču pozornosti letošnjega vrha so podjetnice! Predstavile bodo svoj posel in razpravljale o tem, kaj bi države in zasebni vlagatelji lahko naredili za to, da bi se za podjetniško pot odločilo še več žensk.
Hyderabad, mesto biserov, je te dni še bolj raznovrstno kot sicer. Prizorišče dobro prikazuje indijski gospodarski napredek – vsepovsod gradbišča, nove široke ceste, ki se lahko po nekaj kilometrih spremenijo v ozke makadamske poti, moderne trgovine in pisarne ter le kak meter stran kolibe, blišč in beda.
Urška Anumanchi je Slovenijo pred dobrimi devetimi leti zamenjala za Indijo, z možem in otrokoma živi v Hyderabadu.
“Kar zadeva kulturo in vero, je to najbolj raznovrstno mesto v Indiji. Pred očmi vidiš, kako rastejo zgradbe in kako se razvija infrastruktura. Sicer pa je to kaotično mesto.”
Global entreprenuership summit ali Svetovni podjetniški vrh letos poteka že osmič. V skladu s temo Ženske najprej, blaginja za vse je letos med udeleženci več kot polovica žensk. Iz Slovenije v Hyderabadu sodelujejo tri podjetnice – Slađana Mlađenović iz zagonskega podjetja Photo BloomAR, Gaja Zornada iz podjetja Sphericam in Silvana Rodrigez.
Silvana živi v Ljubljani, a je iz Kolumbije. V šali poudari, da je edina udeleženka iz Slovenije, ki v bistvu ni iz Slovenije. Dela v Ljubljani, njen delodajalec je Eurosender. To je vodilna platforma za najem transportnih storitev v Evropi. Če denimo stranka želi poslati majhen paket, kakšno večjo stvar ali celo tovor za ves tovornjak, se ji ni treba ukvarjati s posameznimi logističnimi podjetji, ampak obišče spletno stran eurosender.com, vpiše, kam bi poslala paket, oni preverijo ponudbe in izberejo najboljšo.
“Naše podjetje zbere povpraševanja številnih majhnih akterjev, ki jim tako lahko zagotovijo boljše pogoje in ugodno ceno.”
Slađana Mlađenovič deluje v Silicijevi dolini, v zagonskem podjetju. Poudarja, da je sodelovanje na Svetovnem podjetniškem vrhu zanjo in za podjetje izjemno pomembna. Sodelujoči na Svetovnem podjetniškem vrhu prihajajo iz 150 držav, organizatorji so v ospredje postavili štiri sektorje: energija in infrastruktura, zdravstvo, digitalna ekonomija in zabavna industrija.
Osrednje sporočilo vrha pa se vendarle bolj kot okoli računalnikov in pametnih naprav vrti okoli podjetnic. Organizatorji verjamejo, da so inovativnost, znanje in potencial žensk premalo izkoriščeni.
Sudha Shrimali, novinarka časopisa NavBahart Times iz Mumbaja, poudarja, da ima sicer žensko podjetništvo v Indiji dolgo tradicijo.
“V svetu velikih korporacij v Indiji ni veliko žensk, toda v pravi Indiji, to je v vaseh, je veliko podjetnic, ki imajo podjetniške veščine, ki sodelujejo, ki znajo poskrbeti zase in za svoje družine. Ženske v Indiji so podjetnice, treba jim je pomagati, da bi lahko napredovale.”
Svetovni podjetniški vrh torej v ospredje postavlja podjetnice. Kolumbijka, ki živi in dela v Ljubljani, Silvana Rodrigez meni, da so takšni dogodki izjemno dobra spodbuda.
“Delam na tehnološkem in logističnem področju, kjer so vedno prevladovali moški. To se sicer malce spreminja, ampak še vedno mi je izziv dokazati, da sem vredna zaupanja, da razumem posel in da se lahko enako dobro pogajam kot moški. Ne bi pa rekla, da je to, da sem ženska, ovira.”
622 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Osrednje sporočilo globalnega podjetniškega vrha se bolj kot okoli računalnikov in pametnih naprav vrti okoli podjetnic
Osrednje sporočilo Svetovnega podjetniškega vrha se bolj kot okoli računalnikov in pametnih naprav vrti okoli podjetnic
Hyderabad gosti osmi Svetovni podjetniški vrh. V indijski prestolnici tehnologije in podjetništva se je zbralo več kot 1500 udeležencev z vsega sveta. V središču pozornosti letošnjega vrha so podjetnice! Predstavile bodo svoj posel in razpravljale o tem, kaj bi države in zasebni vlagatelji lahko naredili za to, da bi se za podjetniško pot odločilo še več žensk.
Hyderabad, mesto biserov, je te dni še bolj raznovrstno kot sicer. Prizorišče dobro prikazuje indijski gospodarski napredek – vsepovsod gradbišča, nove široke ceste, ki se lahko po nekaj kilometrih spremenijo v ozke makadamske poti, moderne trgovine in pisarne ter le kak meter stran kolibe, blišč in beda.
Urška Anumanchi je Slovenijo pred dobrimi devetimi leti zamenjala za Indijo, z možem in otrokoma živi v Hyderabadu.
“Kar zadeva kulturo in vero, je to najbolj raznovrstno mesto v Indiji. Pred očmi vidiš, kako rastejo zgradbe in kako se razvija infrastruktura. Sicer pa je to kaotično mesto.”
Global entreprenuership summit ali Svetovni podjetniški vrh letos poteka že osmič. V skladu s temo Ženske najprej, blaginja za vse je letos med udeleženci več kot polovica žensk. Iz Slovenije v Hyderabadu sodelujejo tri podjetnice – Slađana Mlađenović iz zagonskega podjetja Photo BloomAR, Gaja Zornada iz podjetja Sphericam in Silvana Rodrigez.
Silvana živi v Ljubljani, a je iz Kolumbije. V šali poudari, da je edina udeleženka iz Slovenije, ki v bistvu ni iz Slovenije. Dela v Ljubljani, njen delodajalec je Eurosender. To je vodilna platforma za najem transportnih storitev v Evropi. Če denimo stranka želi poslati majhen paket, kakšno večjo stvar ali celo tovor za ves tovornjak, se ji ni treba ukvarjati s posameznimi logističnimi podjetji, ampak obišče spletno stran eurosender.com, vpiše, kam bi poslala paket, oni preverijo ponudbe in izberejo najboljšo.
“Naše podjetje zbere povpraševanja številnih majhnih akterjev, ki jim tako lahko zagotovijo boljše pogoje in ugodno ceno.”
Slađana Mlađenovič deluje v Silicijevi dolini, v zagonskem podjetju. Poudarja, da je sodelovanje na Svetovnem podjetniškem vrhu zanjo in za podjetje izjemno pomembna. Sodelujoči na Svetovnem podjetniškem vrhu prihajajo iz 150 držav, organizatorji so v ospredje postavili štiri sektorje: energija in infrastruktura, zdravstvo, digitalna ekonomija in zabavna industrija.
Osrednje sporočilo vrha pa se vendarle bolj kot okoli računalnikov in pametnih naprav vrti okoli podjetnic. Organizatorji verjamejo, da so inovativnost, znanje in potencial žensk premalo izkoriščeni.
Sudha Shrimali, novinarka časopisa NavBahart Times iz Mumbaja, poudarja, da ima sicer žensko podjetništvo v Indiji dolgo tradicijo.
“V svetu velikih korporacij v Indiji ni veliko žensk, toda v pravi Indiji, to je v vaseh, je veliko podjetnic, ki imajo podjetniške veščine, ki sodelujejo, ki znajo poskrbeti zase in za svoje družine. Ženske v Indiji so podjetnice, treba jim je pomagati, da bi lahko napredovale.”
Svetovni podjetniški vrh torej v ospredje postavlja podjetnice. Kolumbijka, ki živi in dela v Ljubljani, Silvana Rodrigez meni, da so takšni dogodki izjemno dobra spodbuda.
“Delam na tehnološkem in logističnem področju, kjer so vedno prevladovali moški. To se sicer malce spreminja, ampak še vedno mi je izziv dokazati, da sem vredna zaupanja, da razumem posel in da se lahko enako dobro pogajam kot moški. Ne bi pa rekla, da je to, da sem ženska, ovira.”
Neskladje med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela želi država zmanjšati s štipendijsko politiko
Michael Goldberg prepoznava potencial v manj razvitem podjetniškem ekosistemu zunaj tehnološkega parka.
Zgodbi podjetji SAP (es a pe) in KLS Ljubno (ka el es) sta se začeli leta 1972, nimata veliko skupnega, razen poseganja po odličnosti in 45-letne pestre poslovne poti. Direktor in lastnik podjetja KLS Ljubno Bogomir Strašek ter generalni direktor SAP Slovenija Gregor Potočar o izzivih in prihodnosti. Z njima se je pogovarjala Anja Hlača Ferjančič.
Gregory Roekens obožuje nove, navdihujoče tehnologije in svoj motor. V službi je v agenciji Grey v Londonu, naziv pa takšen, da ga moram povedati v izvirniku: future technology officer – vodja tehnologij prihodnosti. Gregory prepleta svoje znanje na področju elektronskega inženiringa in razvoja programske opreme s 15-letnimi trženjskimi in oglaševalskimi izkušnjami in govori o temah, ki se zdijo zelo povezane s prihodnostjo.
Dr. Christoph Leitl že 17 let vodi avstrijsko gospodarsko zbornico in ima odličen vpogled v tesne, na trenutke tudi zelo zapletene gospodarske odnose med Slovenijo in Avstrijo.
11 mednarodnih nagrad in hitra rast v branži, ki se zadnja leta spopada z globoko krizo, je slovenskega proizvajalca jadrnic Seascape zavihtelo na mesto vodilne svetovne znamke v segmentu športno – potovalnih jadrnic do 8 metrov dolžine. Seascape sta ustanovila Kristian Hajnšek in Andraž Mihelin, ki sta ljubezen do jadranja spremenila v posel. Kot pravi Andraž, je skrivnost uspeha podjetja v tem , da se dopolnjujeta, čeprav sta si zelo različna.
Ob vsesplošnem navdušenju nad krožim gospodarstvom smo na mednarodni konferenci, ki je potekala v Ljubljani in Mariboru, slišali pozive k povezovanju in sodelovanju ter celo naj Slovenija postane regionalna voditeljica na področju sistemskega prehoda v krožno gospodarstvo. Zakaj ta opevani model ni bolj prisoten, če je tako ali tako edina pot? Odgovore je skušal podati nizozemski podjetnik in avtor knjige o krožnem poslovanju Christiaan Kraaijenhagen.
Opredelitev Urada RS za mladino pravi, da je mladinsko delo prostovoljna aktivnost mladih v prostem času, ki pa pomembno prispeva k večji zaposljivosti mladih. Kako definicija deluje v praksi, katere kompetence na trg dela prinaša mladinsko delo in pred kakšnimi izzivi so trenutno mladinski delavci.
Peter Movrin in Petja Zorec, slovenska oblikovalca žanjeta pohvale stroke za svoje delo, deležna sta velikih aplavzov na revijah, opazili so ju tudi v tujini. Od bliskavic fotoaparatov do podjetniške zgodbe.
Je gospodarstvenike poleg drugega tira, v zadnjem času še kaj vrglo iz tira? Seveda. Kaj se dogaja s spremembami delovne zakonodaje? Bolj malo ugotavljajo delodajalci. Je krize resda konec? Naj vlada pogleda malo ven iz Ljubljane. Tu je še nedodelan vajeniški sistem in pa visoki stroški davčnih blagajn.
Že šesto leto je v začetku marca Evropska komisija podelila nagrade za najboljše inovatorke v Evropi. Kako so njihovi zmagovalni izumi pripomogli k izboljšanju sveta in kako nagrajenke vidijo spolno razlikovanje na svojem področju?
Finančna pismenost je eden pomembnih temeljev za uspešno prihodnost vsakega posameznika, saj se s finančnimi odločitvami srečujemo vsak dan. Zato je Ljubljanska borza v tem tednu odprla vrata dijakom in študentom, na borzi pa bomo tudi v Poslovnih krivuljah.
V poslovnih krivuljah se odpravljamo v svet vtičnic in stikal. Predstavili vam bomo eno od 6-ih podjetij, ki so pred kratkim dobila nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za leto 2016. TEM Čatež je za slovenske razmere srednje veliko podjetje in ima vse tiste značilnosti, ki jih radi omenjamo kot najboljše – enakomerno rast, domači trg in hkrati velik delež izvoza. Med pogovorom boste v ozadju morda slišali tudi hrup, na Čatežu namreč gradijo, površino svojega podjetja bodo povečali za približno tretjino.
V Sloveniji ta teden poteka spomladanski Teden restavracij, v okviru katerega se letos predstavlja 99 takšnih ponudnikov. Ideja v ozadju je preprosta: vrhunske restavracije, ki so povabljene k projektu, pripravijo posebne menije, a po občutno dostopnejših cenah. Kot opažajo, s tem širijo glas o sebi, privabljajo goste, ki jih sicer ne bi obiskali, obenem pa so prisiljeni tudi k oblikovanju novih menijev in vključevanju novih gurmanskih trendov. Za kako uspešnega se je izkazal poslovni model Teden restavracij in kaj o tem menijo tisti, ki jim je namenjen, torej gostje?
Obleka naredi človeka, človek pa mora vložiti zelo veliko dela, da naredi obleko. Zlata Zavašnik je oblikovalka in podjetnica, ki že več kot 20 let kreira moške obleke in je prepričana, da je tudi v tem klasičnem oblačilu veliko možnosti za inovacije. O svoji podjetniški poti, točki, ko ji je bilo vsega dovolj in ženskah v podjetništvu govori zelo iskreno.
Japonsko podjetje Yaskawa, ki razvija robote, veliko sodeluje s fakultetami in srednjimi šolami. Direktor slovenske podružnice Hubert Kosler pravi, da se s seminarskimi nalogami in prakso študent in dijak že zelo dobro usposobita za delovno mesto. Akademski vpliv je dober tudi za zaposlene, da se ne ukvarjajo samo z dnevno operativo, ampak se tako osebnostno ves čas razvijajo. V torkovih Poslovnih krivuljah smo govorili o pomembnosti sodelovanja med podjetji in izobraževalnim sistemom. Zakaj je pomembno, da podjetja sodelujejo pri izobraževalnem sistemu in kaj svetujejo mladim pri odločitvi za nadaljevanje šolanja.
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Določene banke pri nas ukinjajo poslovanje s čeki in bančnimi knjižicami. V Poslovnih krivuljah bomo uporabnikom bančnih knjižic razložili kaj narediti, ko bančna knjižica ne bo več veljavna in kaj se bo zgodilo z njihovimi računi. Po drugi strani pa vedno več bančnih storitev stremi k čim večji mobilnosti in se selijo na splet. Izključno spletno bančništvo odpira veliko novih, enostavnejših in hitrih možnosti upravljanja s financami.
Lani je Slovenijo obiskalo 4,17 milijona turistov. Kakšne odtise rekorden obisk pušča v naravi in okolju? Kako upravljati obisk in kako poskrbeti, da bodo turistične kapacitete zasedene tudi v turistično manj privlačnih mesecih? Od Triglavskega narodnega parka do Škocjanskih jam, od Ljubljane do Bohinja!
4.400 zaposlenih, od tega okoli 1.600 v matični družbi v Kopru, čaka na razplet prodaje Cimosa. Zapletov ne manjka, sklenitev več kot 100 milijonov evrov vrednega posla je pod vprašajem zaradi Cimosovega dolga na Hrvaškem. Kakšna je prihodnost velikana z Obale?
Neveljaven email naslov