Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nekoč so okoli vasi s trudom nastajale njive, obdajale so jih neobdelane površine. Večina kmetov je imela le nekaj glav živine, tudi delovne sile ni bilo dovolj, zato so se ljudje združevali in si pomagali bodisi pri paši kot pri pobiranju lesa za kurjavo ter urejali, kar je večina potrebovala: predvsem vodne izvire, poti in mostove. Tako v knjigi "Poznane neznanke" o oblikovanju srenj, jusov piše Vojko Kocjančič, dolgoletni kulturni delavec in srenjaš, doma iz Krogelj v občini Dolina. Ob raziskovanju arhivskega gradiva o srenjah v Trstu, na Dunaju, v Ljubljani in Kopru je več let zbiral dokumente, sodbe, pa tudi zgodbe, ki pričajo o solidarnosti ter medsebojnem povezovanju.
513 epizod
Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.
Nekoč so okoli vasi s trudom nastajale njive, obdajale so jih neobdelane površine. Večina kmetov je imela le nekaj glav živine, tudi delovne sile ni bilo dovolj, zato so se ljudje združevali in si pomagali bodisi pri paši kot pri pobiranju lesa za kurjavo ter urejali, kar je večina potrebovala: predvsem vodne izvire, poti in mostove. Tako v knjigi "Poznane neznanke" o oblikovanju srenj, jusov piše Vojko Kocjančič, dolgoletni kulturni delavec in srenjaš, doma iz Krogelj v občini Dolina. Ob raziskovanju arhivskega gradiva o srenjah v Trstu, na Dunaju, v Ljubljani in Kopru je več let zbiral dokumente, sodbe, pa tudi zgodbe, ki pričajo o solidarnosti ter medsebojnem povezovanju.
Štokovi v Krajni vasi na Krasu so že več generacij vinogradniško-živinorejska kmetija. Začetki segajo v leto 1839. Danes, 175 let pozneje, pa Ida Štoka, sicer kmetijska svetovalka v Sežani in specialistka za živinorejo, ohranja izvorno kmetijo, na kateri živi s starši, brat Primož in njegova družina pa se je pred četrt stoletja usmerila v vinogradništvo. Ido, Primoža ter njegovo ženo Marico in sina Tadeja, ja za današnjo izdajo oddaje Primorski kraji in ljudje, pred mikrofon povabila Irena Cunja.
Malo je obrtnikov na Goriškem, ki se lahko pohvalijo s skoraj pol stoletno družinsko tradicijo. Še manj takšnih, ki to delo opravljajo že tri generacije. Leopoldina Cej je bila frizerka trideset let. Strast do tega poklica je prenesla tudi na sina Matjaža. Večji del svojega otroštva je namreč preživel v maminem frizerskem salonu. Svet kreacij in pričesk ga je tako zelo očaral, da odločitev o tem, kaj bo v življenju počel, ni bila težka. Njegov sin Jaša pa je že tretja generacija, ki se je zapisala svetu frizerstva. Jaša v očetovem salonu poskrbi za najnovejše trende najstniških frizur. Z Leopoldino, Matjažem in Jašo se je v oddaji Primorski kraji in ljudje pogovarjala Nataša Uršič.
Rok Cvetkov je pionir slovenskega kaskaderstva. Na sceni je že več kot tri desetletja. V tem času je nastopil v 280 filmih, razbil med 3 in 4 tisoč avtomobilov, se pri svojem delu dvakrat poškodoval in spoznal največje filmske zvezde. Med drugim je snemal z Robinom Williamsom, Sylvestrom Stallonejem, Chuckom Norrisom in Jackiem Chanom, ki ga še prav posebej ceni. Kaskaderstvo je zlezlo pod kožo tudi njegovima otrokoma, še zlasti Tjaši. Svoje izkušnje in doživetja v tem vznemirljivem poklicu je hotela predstaviti osebno, vendar so ji okoliščine to preprečile. Zato je v njenem in svojem imenu to storil kar njen oče, Rok Cvetkov. Pred mikrofon ga je povabila Jasna Preskar.
Rok Cvetkov je pionir slovenskega kaskaderstva. Na sceni je že več kot tri desetletja. V tem času je nastopil v 280- ih filmih, razbil od 3 do 4 tisoč avtomobilov, se pri svojem delu dvakrat poškodoval in spoznal največje filmske zvezde. Med drugim je snemal z Robinom Williamsom, Sylvestrom Stallonejem, Chuckom Norrisom in Jackiem Chanom, ki ga še prav posebej ceni. Kaskaderstvo je zlezlo pod kožo tudi njegovima otrokoma, še zlasti Tjaši. Svoje izkušnje in doživetja v tem vznemirljivem poklicu je hotela predstaviti osebno, vendar so ji okoliščine to preprečile.
Marjan Jericijo iz Podsabotina je čebelar. Od očeta je podedoval nekaj panjev in skrb za cvetoljubke. Z leti so panji prerasli v velik čebelnjak, čebelarstvo pa v pravo prostočasno ljubezen. Marjan ni tipični predstavnik čebelarjev, ker je še mlad, z Abrahamom še letos vstopa vštric. Ima tudi srečo, saj se je navdušenja za delo s čebelami nalezel tudi njegov sin Nejc. Njuno zgodbo o čebelah in s čebelami je posnela Zdenka Tomulič.
V oddaji Primorski kraji in ljudje smo predstavili očeta in sina, ki sredi Kopra trmasto vztrajata v obrti, čeprav so ji poceni izdelki z daljnega Vzhoda odvzeli večino strank. Husein in Samir Šaković sta čevljarja iz Kopra. Z njunimi čevlji se tako ponašajo zvezdniki nekdanje skupne države in tisti, ki cenijo dobro obutev. Oddajo je pripravil Matej Rodela.
V oddaji Primorski kraji in ljudje boste spoznali družino Fúrlan iz Hruševice pri Štanjelu. Kovač Herman Fúrlan je v drugi polovici prejšnjega stoletja zadovoljeval potrebe bližnje okolice po kovaških izdelkih in storitvah. Ljubezen do obrtnega obdelovanja kovin je prenesel tudi na sina Valterja in vnuka Simona. Zgodbo kovačije, ki povezuje preteklost in prihodnost, je zabeležila Tanja Jakomin Kocjančič.
Alenka in Matevž Malej iz Kopra sta strastna naravoslovca-matematika in športnika. Znanje in veselje do vsega kar počneta, tudi do glasbe, ne prenašata le na svoje tri otroke, temveč tudi druge. V sodelovanju z OŠ Koper sta na noge postavila projekt Robosončkov, v Slovenijo sta pomagala pripeljati First Lego ligo, pomagata pri razvoju Centra eksperimentov, letos je Alenka dobila tudi nagrado "Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju", ki jo podeljuje Slovenska znanstvena fundacija. Z Malejevimi se je o matematiki, starševstvu, spodbujanju otrok in še čem pogovarjala Mateja Brežan.
Za oddajo Primorski kraji in ljudje smo šli tokrat v Izolo, v Simonovem zalivu namreč že 20 let deluje družinska lekarna SAN SIMON. Družina Vivida je 20.obletnico delovanja zasebne lekarne praznovala delovno- z dnevom odprtih vrat. Trije od štirih družinskih članov so farmacevti. Oddajo je pripravila Nataša Benčič.
Začeli smo z nizom oddaji, v katerem boste spoznali družinske zgodbe in vezi, ki povezujejo več generacij Primorcev. Očeta vinogradnika, ki je ljubezen za trto prenesel na sina, družino farmacevtov iz Izole, ribiško družino iz Pirana... Tokratna oddaja piše zgodbo družine Perič iz Abitantov. To vas z osmimi prebivalci je obiskala Tjaša Lotrič:
V še eni oddaji, posvečeni stoti obletnici začetka prve svetovne vojne, se je Nataša Uršič pogovarjala s predsednico Turističnega društva Osek Martino Remec in s članom društva Simonom Kerševanom. Tema pogovora je bila vojaška bolnišnica, ki je stala tik ob vasici Osek v času 1. svetovne vojne. Kljub temu, da je kompleks obsegal 20 objektov s kapelico, je danes na njenem mestu vinograd, za zgodbo pa so vedeli le redki domačini. Pred dnevi so v Oseku slovesno odkrili spominsko obeležje, v prihodnosti pa nameravajo domačini zbrati čim več podatkov in fotografij o vojaški bolnišnici.
Poletni niz oddaj, posvečen 100. obletnici začetka 1. svetovne vojne, smo zaključili s pripovedjo o Poteh miru. To je projekt, ki je nastal pred 14 leti, povezuje pa dediščino soške fronte z naravnimi, etnološkimi, kulturnimi in drugimi posebnostmi območja, ki je ječalo v bitkah prve svetovne morije. Poti miru so rdeča nit, ki potuje od Alp do Jadrana, glavni nosilec projekta pa je Fundacija Poti miru, ki ima sedež v Kobaridu. Z Mašo Klavora iz te fundacije se je pogovarjala Zdenka Tomulić.
V predzadnji oddaji iz niza, posvečenega 100. obletnici začetka prve svetovne vojne, se je Ingrid Kašca Bucik pogovarjala z dr. Vasjo Klavoro, avtorjem šestih knjig, ki z različnih vidikov opisujejo dogajanje med štiriletno morijo v Posočju in na Krasu. Leta 1994 je izšla njegova prva knjiga Koraki skozi meglo, po treh letih Škabrijel, že leto kasneje Plavi križ, po daljšem premoru Doberdob - kraško bojišče, kot zadnja pa je letos izšla knjiga Fajtji hrib - bojišče na Komenskem Krasu.
Na soški fronti se je bojevalo čez milijon sto tisoč vojakov. Kako sta Avstroogrska in Italija poskrbeli za prehranjevanje tolikšnega števila ljudi na fronti? Kako so se shrano oskrbovali ljudje v zaledju? O vsem tem se je Nataša Uršič pogovorila z nekdanjo kustosinjo Goriškega muzeja Slavico Plahuta. Upokojena zgodovinarka je namreč avtorica knjige Izbor receptov tradicionalnih jedi narodov, udeleženih na bojih v prvi svetovni vojni. Ta knjiga je navdihnila lastnike Ošterije Žogica v Solkanu, ki v pravi poljski kuhinji pripravljajo jedilnike na temo prve svetovne vojne. Nataša Šuligoj iz te gostilne je bila druga gostja oddaje.
V tokratni oddaji iz niza o 1. svetovni vojni smo se podali smo po sledeh ozkotirne vojaške železnice, ki je iz Logatca vodila do Trnovskega gozda in Dolenje Trebuše. Služila je za oskrbovanje avstroogrskih vojakov na soški fronti. Po preboju pri Kobaridu leta 1917 so jo opustili in podrli. Nekaj ostankov pa je vidnih še danes. O feldbanu, kot so vojaško železnico poimenovali, se je Karin Zorn pogovarjala z Anko Vončina.
Na območju Soške fronte se še vedno skrivajo premeti iz vojne. Marsikdo jih išče po gozdovih in si doma ustvarja zasebno zbirko. A kljub temu, da se na ta način ohrani marsikateri predmet, je iskanje in zbiranje teh predmetov prepovedano, medtem ko so vojaški sejmi, na katerih se ti premeti prodajajo dovoljeni. Lea Kemperle se je o zbirateljstvu in iskanju predmetov na terenu pogovarjala s predsednikom Mednarodnega zgodovinskega društva general Borojević Tolmin Maksom Kravanjo.
V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje, posvečeni stoletnici začetka prve svetovne vojne, vas bomo popeljali med zbiralce vojaških starin, ki so svoje predmete razstavljali, prodajali in izmenjevali na marčevskem sejmu »Srečanje s preteklostjo« v Šempetru. Dogodek že vrsto let prireja novogoriško Društvo Soška fronta, zanimanje zanj pa je vsako leto večje. Reportažo je pripravila Karin Zorn.
Niz oddaj, ki smo jih na Radiu Koper posvetili stoletnici začetka prve svetovne vojne, nadaljujemo z reportažo z italijanskega dela Krasa. V prvih dneh vojne je italijanska vojska napredovala od takratne meje do kraških vzpetin, pri čemer je na več mestih prečkala Sočo. V kratkem je bila na Krasu glavna bojna črta. V okviru mednarodnega festivala zgodovine eStoria v Gorici so pripravili zgodovinsko-kulturno popotovanje v dva muzeja na prostem, kjer so še vidne ostaline iz prve svetovne vojne. Reportažo je pripravila Karin Zorn.
V nizu oddaj, ki jih posvečamo stoti obletnici začetka prve svetovne vojne, se je Nataša Uršič pogovorila z Johnom Hemingwayem, vnukom Ernesta Hemingwaya, in Vero Vujičič, vnukinjo Veljka Čubriloviča, člana Mlade Bosne in ožje skupine, ki je organizirala atentat na avstrogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda.
Stoti obletnici začetka prve svetovne vojne namenjamo na Radiu Koper niz oddaj. Tokratno posvečamo vsakodnevnemu življenju civilnega prebivalstva ob fronti. Ženske, otroci, ostareli in begunci ostajajo sivo polje tega obdobja. Pri nas ga je podrobno raziskala dr. Petra Svoljšak, predstojnica Zgodovinskega inštituta Milka Kosa v Ljubljani. Od skoraj sto tisoč slovenskih beguncev se jih je na domove vrnilo le petnajst tisoč. Tistim, ki so ostali doma, so zgodovinarji šele v zadnjem obdobju priznali, da so predstavljali tako imenovano drugo fronto. Petra Svoljšak je tem ljudem, ki so živeli v senci vojnih zmag in porazov, v svojih raziskavah priznala pomenljivost in zgodovino. Z njo se je povovorila novinarka Nataša Uršič.
Neveljaven email naslov