Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Aleksander Čeferin

19.09.2019

Aleksander Čeferin je predsednik najbogatejše in najvplivnejše športne organizacije na svetu. Na čelu UEFE sedi od leta 2016, ko se je drugič potegoval za predsedniško funkcijo, je bil edini kandidat zanjo. Meni, da nogomet ni več najpomembnejša postranska stvar na svetu, saj je njegov vpliv vseprisoten in iz leta v leto večji. UEFA ima največ denarja od vseh športnih organizacij na svetu, celo več kot olimpijski komite, a ni multinacionalka, ki teži k pridobivanju profita, temveč krovna nogometna zveza, ki skrbi za nogomet. Nogomet je po njegovem mnenju posel, je strast in je religija. Foto: Ziga Zivulovic jr. /Bobo

Aleksander Čeferin je predsednik najbogatejše športne organizacije na svetu in eden najvplivnejših Slovencev, ki meni, da je nogomet posel, strast in religija

Uefa je evropska športna organizacija, ki ima od vseh športnih organizacij na svetu največ denarja, celo več kot olimpijski komite. Denar namenjajo v različne namene, pomembna naloga pa je spodbujanje manjših klubov in držav, kjer nogomet še ni tako razvit, zato kar 85 odstotkov svojega dobička namenjajo solidarnostnim projektom. Brez te pomoči nogometne zveze v vsaj 45 državah ne bi mogle delovati, med temi državami je tudi Slovenija. Prav zaradi te pomoči je tudi Slovenska nogometna zveza toliko bolj sposobna od drugih športnih zvez, čeprav od države ne dobi tako rekoč nobene finančne pomoči.

“Mi nismo multinacionalka, ki teži k pridobivanju profita, mi smo krovna nogometna organizacija, ki mora skrbeti za nogomet. Je pa tu ena velika dilema. Ne moreš reči, da bodo vsi imeli enako število članov v ligi prvakov, ker v tem primeru vrednost lige prvakov pade in potem ne moreš financirati nogometa v državah, kot je Slovenija.” – Aleksander Čeferin, predsednik Uefe

Največji svetovni nogometni organizaciji sta Fifa in Uefa, vendar med njima obstaja kar nekaj bistvenih razlik. Evropska nogometna zveza je finančno večja od Fife in to kar od tri- do štirikrat. Fifa združuje 211 držav, Uefa 55. Fifa se bolj ukvarja s političnimi zadevami, na štiri leta organizira svetovno prvenstvo, tekmovanja pod pokroviteljstvom Uefe potekajo vsak dan, po Čeferinovih besedah je organizacija bolj nogometna kot Fifa.

“Liga prvakov je najboljši športni proizvod na svetu. Ne zaradi mene in ne zaradi Uefe, ampak tako pač je.” 

Najpomembnejše in najmočnejše države, ki prinašajo največ denarja, so v Evropi Anglija, Nemčija, Francija, Italija in Španija. Teh pet držav prinese 87 odstotkov vsega denarja, odnese pa 60 odstotkov. A v Uefi so vse države enakopravne, kar pomeni, da je glas Slovenije enako pomemben kot glas katere izmed najmočnejših držav. Po državah je Uefa večja od Evropske unije in tu velja solidarnost, v Evropskem parlamentu pa članice niso enakopravne, večje države imajo več poslancev.

“Če bi bila takšna solidarnost na ravni Evrope v politiki, kot je na ravni nogometa, bi bila Evropa veliko bolj srečna celina. Hkrati pa so politiki tisti, ki želijo dan in noč poučevati nogomet, kako naj bo solidaren, oni pa niso simbol solidarnosti. Mi smo solidarni, hkrati pa smo odprti za svet. Mi nismo preregulirani, nismo zaščiteni, mi sodelujemo s Kitajsko, z ZDA, kar je na ravni EU preveč regulirano.”

Nogomet je najpopularnejši šport tako v svetovnem merilu kot v Evropi, vse več privržencev pa ima tudi v Združenih državah Amerike. Priljubljenost bejzbola tam pada, košarka in ameriški nogomet sta stabilna, mogoče celo malo stagnirata. Priljubljenost nogometa, ki ga Američani imenujejo soccer, pa se povečuje za 15 odstotkov na leto. Pa tudi v Sloveniji je daleč najbolj popularen nogomet, čeprav se ob uspehih naših zimskih športnikov zdi, da je to smučanje. Kar 70 odstotkov vseh registriranih športnikov v Sloveniji je nogometašev.

“Nogomet zame ni več najpomembnejša postranska stvar na svetu, ker ni več tako postranska, kot bi nekateri radi prikazali. Nogomet je postal ogromen posel, strast, nogomet je neke vrste religija. Nogomet ima več gledalcev kot ima Katoliška cerkev vernikov, a mi bogove menjamo vsakih deset let.”

Vse bolj se krepi vloga ženskega nogometa. Letos je bila na tekmi evropskega superpokala glavna sodnica ženska, kar je prvič v zgodovini, da je ženska sodila na tako veliki tekmi pod pokroviteljstvom Uefe. Na tekmi sta se za naslov pomerila Liverpool in Chelsea, po rezultatih ta hip najboljša kluba v Evropi. In to je tudi pomembnega simbolnega pomena, saj je ženska sodila na tekmi, ki odloča o tem, kdo je najboljši v Evropi. Da ženski nogomet raste, pričajo tudi številke. Pred osmimi leti je bilo z vsakim ženskim evropskim prvenstvom približno 25.000 evrov izgube, zdaj pa prvenstvo izpeljejo skoraj brez svojega vložka.

“Ampak jaz vedno pravim, to ni strošek, to je naložba. Ko vidim ta dekleta, ko jim podeljujem medalje, imajo popolnoma enako strast kot fantje. Je pa igra drugačna, kot jo igrajo fantje, ker nogomet je bil stereotipno moški šport, ženske niso igrale nogometa.”

Ženskam pa v nekaterih državah še vedno ni dovoljeno igrati nogometa. Nekdanji predsednik Fife Sepp Blatter je Iranu zagrozil, da ne bo smel več igrati na tekmovanjih, če ne bo ženskam dovolil igrati nogometa. Ravno zato je ta moč nogometa tako zelo velika. Ogromno stvari se da doseči prav z nogometom. Preden je finale lige prvakov potekal v Azerbajdžanu, si moral za pridobitev vizuma prinesti potrdilo, da nimaš aidsa. Zaradi nogometa pa so to spremenili in sprememba ni ostala samo med finalom, ampak je ostala za vedno.


Proti etru

726 epizod


Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.

Aleksander Čeferin

19.09.2019

Aleksander Čeferin je predsednik najbogatejše in najvplivnejše športne organizacije na svetu. Na čelu UEFE sedi od leta 2016, ko se je drugič potegoval za predsedniško funkcijo, je bil edini kandidat zanjo. Meni, da nogomet ni več najpomembnejša postranska stvar na svetu, saj je njegov vpliv vseprisoten in iz leta v leto večji. UEFA ima največ denarja od vseh športnih organizacij na svetu, celo več kot olimpijski komite, a ni multinacionalka, ki teži k pridobivanju profita, temveč krovna nogometna zveza, ki skrbi za nogomet. Nogomet je po njegovem mnenju posel, je strast in je religija. Foto: Ziga Zivulovic jr. /Bobo

Aleksander Čeferin je predsednik najbogatejše športne organizacije na svetu in eden najvplivnejših Slovencev, ki meni, da je nogomet posel, strast in religija

Uefa je evropska športna organizacija, ki ima od vseh športnih organizacij na svetu največ denarja, celo več kot olimpijski komite. Denar namenjajo v različne namene, pomembna naloga pa je spodbujanje manjših klubov in držav, kjer nogomet še ni tako razvit, zato kar 85 odstotkov svojega dobička namenjajo solidarnostnim projektom. Brez te pomoči nogometne zveze v vsaj 45 državah ne bi mogle delovati, med temi državami je tudi Slovenija. Prav zaradi te pomoči je tudi Slovenska nogometna zveza toliko bolj sposobna od drugih športnih zvez, čeprav od države ne dobi tako rekoč nobene finančne pomoči.

“Mi nismo multinacionalka, ki teži k pridobivanju profita, mi smo krovna nogometna organizacija, ki mora skrbeti za nogomet. Je pa tu ena velika dilema. Ne moreš reči, da bodo vsi imeli enako število članov v ligi prvakov, ker v tem primeru vrednost lige prvakov pade in potem ne moreš financirati nogometa v državah, kot je Slovenija.” – Aleksander Čeferin, predsednik Uefe

Največji svetovni nogometni organizaciji sta Fifa in Uefa, vendar med njima obstaja kar nekaj bistvenih razlik. Evropska nogometna zveza je finančno večja od Fife in to kar od tri- do štirikrat. Fifa združuje 211 držav, Uefa 55. Fifa se bolj ukvarja s političnimi zadevami, na štiri leta organizira svetovno prvenstvo, tekmovanja pod pokroviteljstvom Uefe potekajo vsak dan, po Čeferinovih besedah je organizacija bolj nogometna kot Fifa.

“Liga prvakov je najboljši športni proizvod na svetu. Ne zaradi mene in ne zaradi Uefe, ampak tako pač je.” 

Najpomembnejše in najmočnejše države, ki prinašajo največ denarja, so v Evropi Anglija, Nemčija, Francija, Italija in Španija. Teh pet držav prinese 87 odstotkov vsega denarja, odnese pa 60 odstotkov. A v Uefi so vse države enakopravne, kar pomeni, da je glas Slovenije enako pomemben kot glas katere izmed najmočnejših držav. Po državah je Uefa večja od Evropske unije in tu velja solidarnost, v Evropskem parlamentu pa članice niso enakopravne, večje države imajo več poslancev.

“Če bi bila takšna solidarnost na ravni Evrope v politiki, kot je na ravni nogometa, bi bila Evropa veliko bolj srečna celina. Hkrati pa so politiki tisti, ki želijo dan in noč poučevati nogomet, kako naj bo solidaren, oni pa niso simbol solidarnosti. Mi smo solidarni, hkrati pa smo odprti za svet. Mi nismo preregulirani, nismo zaščiteni, mi sodelujemo s Kitajsko, z ZDA, kar je na ravni EU preveč regulirano.”

Nogomet je najpopularnejši šport tako v svetovnem merilu kot v Evropi, vse več privržencev pa ima tudi v Združenih državah Amerike. Priljubljenost bejzbola tam pada, košarka in ameriški nogomet sta stabilna, mogoče celo malo stagnirata. Priljubljenost nogometa, ki ga Američani imenujejo soccer, pa se povečuje za 15 odstotkov na leto. Pa tudi v Sloveniji je daleč najbolj popularen nogomet, čeprav se ob uspehih naših zimskih športnikov zdi, da je to smučanje. Kar 70 odstotkov vseh registriranih športnikov v Sloveniji je nogometašev.

“Nogomet zame ni več najpomembnejša postranska stvar na svetu, ker ni več tako postranska, kot bi nekateri radi prikazali. Nogomet je postal ogromen posel, strast, nogomet je neke vrste religija. Nogomet ima več gledalcev kot ima Katoliška cerkev vernikov, a mi bogove menjamo vsakih deset let.”

Vse bolj se krepi vloga ženskega nogometa. Letos je bila na tekmi evropskega superpokala glavna sodnica ženska, kar je prvič v zgodovini, da je ženska sodila na tako veliki tekmi pod pokroviteljstvom Uefe. Na tekmi sta se za naslov pomerila Liverpool in Chelsea, po rezultatih ta hip najboljša kluba v Evropi. In to je tudi pomembnega simbolnega pomena, saj je ženska sodila na tekmi, ki odloča o tem, kdo je najboljši v Evropi. Da ženski nogomet raste, pričajo tudi številke. Pred osmimi leti je bilo z vsakim ženskim evropskim prvenstvom približno 25.000 evrov izgube, zdaj pa prvenstvo izpeljejo skoraj brez svojega vložka.

“Ampak jaz vedno pravim, to ni strošek, to je naložba. Ko vidim ta dekleta, ko jim podeljujem medalje, imajo popolnoma enako strast kot fantje. Je pa igra drugačna, kot jo igrajo fantje, ker nogomet je bil stereotipno moški šport, ženske niso igrale nogometa.”

Ženskam pa v nekaterih državah še vedno ni dovoljeno igrati nogometa. Nekdanji predsednik Fife Sepp Blatter je Iranu zagrozil, da ne bo smel več igrati na tekmovanjih, če ne bo ženskam dovolil igrati nogometa. Ravno zato je ta moč nogometa tako zelo velika. Ogromno stvari se da doseči prav z nogometom. Preden je finale lige prvakov potekal v Azerbajdžanu, si moral za pridobitev vizuma prinesti potrdilo, da nimaš aidsa. Zaradi nogometa pa so to spremenili in sprememba ni ostala samo med finalom, ampak je ostala za vedno.


10.03.2022

Alenka Sottler

Alenka Sottler, ilustratorka nove podobe Bambija, klasičnega romana avstrijskega pisatelja judovskih korenin Felixa Saltena. Na novo ga je iz nemščine prevedel literarni zgodovinar Jack Zipes, ki je Alenki Sottler, potem ko je videl njene ilustracije, tudi črno-bele, ponudil, da upodobi novega Bambija.


03.03.2022

Nika Autor, režiserka, avtorica trilogije filmov Obzorniki

Nika Autor je režiserka, avtorica trilogije filmov Obzorniki, filmov, ki preučujejo azilno in migracijsko politiko, pravice delavcev, pozabljene preteklosti in zamolčane sedanjosti.


24.02.2022

Jurij Meden, kurator avstrijskega filmskega muzeja na Dunaju

Jurij Meden je programski vodja in kurator avstrijskega filmskega muzeja na Dunaju, nekdanji direktor Slovenske kinoteke, ki je te dni v Ljubljani predstavil knjigo Kaj je kinoteka? Avtor nas spomni, da ne obstaja ena sama zgodovina filma, pač pa mnoge, in ne obstaja le eno občinstvo, pač pa mnoga. Za strokovnjake za filmsko dediščino, študente in poznavalce zgodovine filme ter cinefile je kulturna dediščina filma samoumevna.


17.02.2022

Matjaž Berger

Matjaž Berger je direktor APT (Anton Podbevšek teter), gledališki režiser, ki kot velik zagovornik športa pogosto v svojih uprizoritvah predstavlja športne legende, prvake in olimpijce.


10.02.2022

Matevž Luzar

Matevž Luzar je režiser in scenarist televizijske serije Dolina rož, ki se končuje to nedeljo. Kot koscenarist je sodeloval pri vseh treh televizijskih nadaljevankah: Jezero, Leninov park in Dolina rož, ki so nastale po knjižni predlogi Tadeja Goloba. Prvo serijo Jezero je režiral skupaj s Klemenom Dvornikom. Ljubezen do filma, pravi Matevž Luzar, se je začela že v srednji šoli z gledanjem filmov in pisanjem scenarijev.


03.02.2022

Aleš Kacin, arhitekt in oblikovalec čevljev z dušo!

"Jaz sem ob nekem obisku Plečnikove hiše v Trnovem v Ljubljani zagledal te neke čevlje na tleh, takoj so se mi zdeli zanimivi, bili so zelo minimalistični, pa zelo moderni tudi za današnji čas. Gre za čevlje ki so narejeni brez vezalk, imenovani so štefletni čevlji z elastiko in ušivancev. Ta podatek sem našel v eni stari skripti iz čevljarske šole v Žireh, kjer so tudi ta kroj imeli v učnem programu." Arhitekt Aleš Kacin predvideva, da je te čevlje arhitekt Jože Plečmik nosil v 40 in 50 letih, proti koncu njegovega življenja. "Našel sem tri enake pare in takrat se mi je porodila ideja, da bi v naši delavnici lahko izdelali posodobljeno repliko teh Plečnikovih čevljev. Gre za najbolj popularen in prodajan model v moji delavnici, danes te ćevlje nosi petnajst ljudi.


27.01.2022

Laura Samani

Laura Samani je italijanska režiserka, avtorica prvenca Piccolo Corpo (Telesce), ki se dogaja na furlanskem podeželju na začetku 20. stoletja. Svetovno premiero je doživel v Cannesu, videli pa smo ga tudi na Festivalu slovenskega filma Portorož, kjer je prejel Vesno za najboljšo manjšinsko koprodukcijo in Vesno za fotografijo. Na LIFFu je prejel nagrado žirije Fipresci.


13.01.2022

Diana Koloini

Gostja večera je dramaturginja Diana Koloini, avtorica knjige Slabo poznate naših src tančine (Ženske v Molierovih dramah). Zanimiva študija - zakaj je naloga komedije nasploh, da nam predstavi vse človeške napake. Kot je uvodoma zapisala, jo je Moliere že od nekdaj fasciniral. Od mladosti, ko je na predstave hodila v gledališče v Solkanu.


06.01.2022

Branko in Timon Šturbej: Mladi iščejo gledališče v sebi in ne sebe v gledališču

Gosta sta umetniški tandem Branko in Timon Šturbej, oče in sin, gledališka in filmska umetnika, ki nastopata v gledališki uprizoritvi Jacques in njegov gospodar v ljubljanski Drami. Režiral jo je Dorian Šilec Petek. O komičnih elementih predstav z zahtevnim kontekstom, veličini ljubljanskega odra za mladega igralca in tekanju iz premiere na premiero.


23.12.2021

Petra Černe Oven in Cvetka Požar

Gostji večera sta Petra Černe Oven in Cvetka Požar, ki sta v muzeju MAO pripravili razstavo 'Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit', prvo pregledno razstavo enega najvplivnejših pionirjev slovenskega grafičnega oblikovanja. Po njem se imenujejo tudi najvišje nagrade za oblikovanje.


16.12.2021

Jožica Avbelj

Gostja večera je Jožica Avbelj, gledališka in filmska igralka, prvakinja Mestnega gledališča ljubljanskega.


09.12.2021

Ana Kučan in Mateja Kurir

Krajinska arhitektka in profesorica Krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Ana Kučan in filozofinja dr. Mateja Kurir sta urednici knjige Vrt in prispodoba, zbirke 34 kratkih esejev različnih avtorjev z vseh petih celin, tistih, ki s pogledom na vrt, in tistih, s pogledi z vrta, odpirajo vprašanje, kaj vrt je in kaj predstavlja v javnem in zasebnem. Knjiga se poklanja spominu na profesorja Dušana Ogrina, ki je na področju urejanja okolja opravil pionirsko delo in svetovno vrtno-arhitekturni dediščini posvetil svoje dolgoletno raziskovanje. Eseji v tej knjigi ne govorijo neposredno o njegovem delu.


02.12.2021

Tijana Zinajić

Dve zaporedni gledališki premieri, angažirana je pri novem filmu Igorja Šterka. Po zmagi filmskega prvenca Prasica, slabšalni izraz za žensko na letošnjem Festivalu filma Portorož je prejela vesno za najboljši celovečerni film. Čakala jo je še mednardona filmska pot, tudi ljubljanski LIFFe. Tijana Zinajić je gledališka in filmska režiserka, ki je nedavno v novogoriškem gledališču režirala tragikomično igro Tridesetlenice, avtoric besedila Eve Mahkovic in Tereze Gregorič.


18.11.2021

Stanislas Merhar

Francoski filmski in gledališki igralec, pianist Stanislas Merhar / Mera / je umetnik slovenskih korenin, tudi avtor knjige Majhni strupi. Z njim se pogovarja Nina Zagoričnik.


11.11.2021

Darko Sinko

Darko Sinko je režiser in scenarist celovečernega prvenca Inventura, ki je svetovno premiero doživel v San Sebastianu ter prejel štiri nagrade na letošnjem 24. Festivalu slovenskega filma Portorož 2021. "Upam, da bo zaradi nagrad film lažje našel pot do gledalca. Še posebej v teh časih, ko je tako nebogljen." Film si bo mogoče ogledati na LIFFu, kjer se v tekmovalnem programu poteguje za nagrado Vodomec. Idejo za film je Darko Sinko našel pri prebiranju zbirke Zgodbe iz levega in desnega žepa češkega pisatelja Karla Čapka.


04.11.2021

Nataša Petrešin Bachelez

Nataša Petrešin Bachelez je s 1. septembrom postala nova umetniška vodja Mednarodnega kulturnega centra v Parizu. Kot kuratorka je delovala mnogo širše od Francije, poneslo jo je, kot v šali doda Nina Zagoričnik, vse do Avstralije. Teme intervjuja bodo delo kustusov, vprašanja preživetja skozi umetnost, rezidenčni centrer Cité internationale des arts in beseda 'cité' kot bivanjski enoti za umetnosti.


28.10.2021

Gaja Naja Rojec in Matjaž Jamnik

Gaja Naja Rojec in Matjaž Jamnik sta diplomanta AGRFT in avtorja filma Sutherland v okvirju. To je njun prvi dokumentarni film, ki sta ga posnela v Južni Afriki in predstavila na 24. Festivalu slovenskega filma Portorož. V Afriko sta šla brez fiksne ideje, kaj bo nastalo. Želela sta obiskati okolje, nabrati portrete ljudi in iz tega narediti izdelek.


21.10.2021

Marija Zidar

Režiserka in scenaristka dokumentarnega filma Odpuščanje Marija Zidar je na 24. Festivalu slovenskega filma Portorož prejela tri prestižne nagrade. O zahtevnem procesu snemanja, odgovornosti in krvnem maščevanju.


14.10.2021

Bojan Labović

Bojan Labović je novi direktor Festivala slovenskega filma Portorož. Nazivu festivala je dodal geografsko ime in postal tudi prvi redno zaposleni direktor s to funkcijo. O osebnem izzivu vodenja, financah in ideji o franšizi filmskega festivala. Kaj vse je potrebno, da se ustvari tak festival?


07.10.2021

Miroslav Mandić

Miroslav Mandić je filmski režiser in scenarist. V svojem najnovejšem filmu Sanremo je upodobil čas dveh starostnikov v domu za upokojence. Na turškem festivalu v Izmirju je film nedavno prejel nagrado za najboljšo režijo in nagrado za najboljšega igralca, ki jo je prejel Sandi Pavlin. Nedavno je premiero doživel tudi v Cankarjevem domu, ustvarjalci filma pa se lahko pohvalijo tudi z nominacijo Sanrema za slovenskega kandidata za tujejezičnega oskarja. O Mandićevem navdihu za film, razumevnaju starostnikov, vlogi režiserja in pomembnosti tega, da občinstvo sprejme film.


Stran 5 od 37
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov