Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Aleksander Čeferin

19.09.2019

Aleksander Čeferin je predsednik najbogatejše in najvplivnejše športne organizacije na svetu. Na čelu UEFE sedi od leta 2016, ko se je drugič potegoval za predsedniško funkcijo, je bil edini kandidat zanjo. Meni, da nogomet ni več najpomembnejša postranska stvar na svetu, saj je njegov vpliv vseprisoten in iz leta v leto večji. UEFA ima največ denarja od vseh športnih organizacij na svetu, celo več kot olimpijski komite, a ni multinacionalka, ki teži k pridobivanju profita, temveč krovna nogometna zveza, ki skrbi za nogomet. Nogomet je po njegovem mnenju posel, je strast in je religija. Foto: Ziga Zivulovic jr. /Bobo

Aleksander Čeferin je predsednik najbogatejše športne organizacije na svetu in eden najvplivnejših Slovencev, ki meni, da je nogomet posel, strast in religija

Uefa je evropska športna organizacija, ki ima od vseh športnih organizacij na svetu največ denarja, celo več kot olimpijski komite. Denar namenjajo v različne namene, pomembna naloga pa je spodbujanje manjših klubov in držav, kjer nogomet še ni tako razvit, zato kar 85 odstotkov svojega dobička namenjajo solidarnostnim projektom. Brez te pomoči nogometne zveze v vsaj 45 državah ne bi mogle delovati, med temi državami je tudi Slovenija. Prav zaradi te pomoči je tudi Slovenska nogometna zveza toliko bolj sposobna od drugih športnih zvez, čeprav od države ne dobi tako rekoč nobene finančne pomoči.

“Mi nismo multinacionalka, ki teži k pridobivanju profita, mi smo krovna nogometna organizacija, ki mora skrbeti za nogomet. Je pa tu ena velika dilema. Ne moreš reči, da bodo vsi imeli enako število članov v ligi prvakov, ker v tem primeru vrednost lige prvakov pade in potem ne moreš financirati nogometa v državah, kot je Slovenija.” – Aleksander Čeferin, predsednik Uefe

Največji svetovni nogometni organizaciji sta Fifa in Uefa, vendar med njima obstaja kar nekaj bistvenih razlik. Evropska nogometna zveza je finančno večja od Fife in to kar od tri- do štirikrat. Fifa združuje 211 držav, Uefa 55. Fifa se bolj ukvarja s političnimi zadevami, na štiri leta organizira svetovno prvenstvo, tekmovanja pod pokroviteljstvom Uefe potekajo vsak dan, po Čeferinovih besedah je organizacija bolj nogometna kot Fifa.

“Liga prvakov je najboljši športni proizvod na svetu. Ne zaradi mene in ne zaradi Uefe, ampak tako pač je.” 

Najpomembnejše in najmočnejše države, ki prinašajo največ denarja, so v Evropi Anglija, Nemčija, Francija, Italija in Španija. Teh pet držav prinese 87 odstotkov vsega denarja, odnese pa 60 odstotkov. A v Uefi so vse države enakopravne, kar pomeni, da je glas Slovenije enako pomemben kot glas katere izmed najmočnejših držav. Po državah je Uefa večja od Evropske unije in tu velja solidarnost, v Evropskem parlamentu pa članice niso enakopravne, večje države imajo več poslancev.

“Če bi bila takšna solidarnost na ravni Evrope v politiki, kot je na ravni nogometa, bi bila Evropa veliko bolj srečna celina. Hkrati pa so politiki tisti, ki želijo dan in noč poučevati nogomet, kako naj bo solidaren, oni pa niso simbol solidarnosti. Mi smo solidarni, hkrati pa smo odprti za svet. Mi nismo preregulirani, nismo zaščiteni, mi sodelujemo s Kitajsko, z ZDA, kar je na ravni EU preveč regulirano.”

Nogomet je najpopularnejši šport tako v svetovnem merilu kot v Evropi, vse več privržencev pa ima tudi v Združenih državah Amerike. Priljubljenost bejzbola tam pada, košarka in ameriški nogomet sta stabilna, mogoče celo malo stagnirata. Priljubljenost nogometa, ki ga Američani imenujejo soccer, pa se povečuje za 15 odstotkov na leto. Pa tudi v Sloveniji je daleč najbolj popularen nogomet, čeprav se ob uspehih naših zimskih športnikov zdi, da je to smučanje. Kar 70 odstotkov vseh registriranih športnikov v Sloveniji je nogometašev.

“Nogomet zame ni več najpomembnejša postranska stvar na svetu, ker ni več tako postranska, kot bi nekateri radi prikazali. Nogomet je postal ogromen posel, strast, nogomet je neke vrste religija. Nogomet ima več gledalcev kot ima Katoliška cerkev vernikov, a mi bogove menjamo vsakih deset let.”

Vse bolj se krepi vloga ženskega nogometa. Letos je bila na tekmi evropskega superpokala glavna sodnica ženska, kar je prvič v zgodovini, da je ženska sodila na tako veliki tekmi pod pokroviteljstvom Uefe. Na tekmi sta se za naslov pomerila Liverpool in Chelsea, po rezultatih ta hip najboljša kluba v Evropi. In to je tudi pomembnega simbolnega pomena, saj je ženska sodila na tekmi, ki odloča o tem, kdo je najboljši v Evropi. Da ženski nogomet raste, pričajo tudi številke. Pred osmimi leti je bilo z vsakim ženskim evropskim prvenstvom približno 25.000 evrov izgube, zdaj pa prvenstvo izpeljejo skoraj brez svojega vložka.

“Ampak jaz vedno pravim, to ni strošek, to je naložba. Ko vidim ta dekleta, ko jim podeljujem medalje, imajo popolnoma enako strast kot fantje. Je pa igra drugačna, kot jo igrajo fantje, ker nogomet je bil stereotipno moški šport, ženske niso igrale nogometa.”

Ženskam pa v nekaterih državah še vedno ni dovoljeno igrati nogometa. Nekdanji predsednik Fife Sepp Blatter je Iranu zagrozil, da ne bo smel več igrati na tekmovanjih, če ne bo ženskam dovolil igrati nogometa. Ravno zato je ta moč nogometa tako zelo velika. Ogromno stvari se da doseči prav z nogometom. Preden je finale lige prvakov potekal v Azerbajdžanu, si moral za pridobitev vizuma prinesti potrdilo, da nimaš aidsa. Zaradi nogometa pa so to spremenili in sprememba ni ostala samo med finalom, ampak je ostala za vedno.


Proti etru

726 epizod


Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.

Aleksander Čeferin

19.09.2019

Aleksander Čeferin je predsednik najbogatejše in najvplivnejše športne organizacije na svetu. Na čelu UEFE sedi od leta 2016, ko se je drugič potegoval za predsedniško funkcijo, je bil edini kandidat zanjo. Meni, da nogomet ni več najpomembnejša postranska stvar na svetu, saj je njegov vpliv vseprisoten in iz leta v leto večji. UEFA ima največ denarja od vseh športnih organizacij na svetu, celo več kot olimpijski komite, a ni multinacionalka, ki teži k pridobivanju profita, temveč krovna nogometna zveza, ki skrbi za nogomet. Nogomet je po njegovem mnenju posel, je strast in je religija. Foto: Ziga Zivulovic jr. /Bobo

Aleksander Čeferin je predsednik najbogatejše športne organizacije na svetu in eden najvplivnejših Slovencev, ki meni, da je nogomet posel, strast in religija

Uefa je evropska športna organizacija, ki ima od vseh športnih organizacij na svetu največ denarja, celo več kot olimpijski komite. Denar namenjajo v različne namene, pomembna naloga pa je spodbujanje manjših klubov in držav, kjer nogomet še ni tako razvit, zato kar 85 odstotkov svojega dobička namenjajo solidarnostnim projektom. Brez te pomoči nogometne zveze v vsaj 45 državah ne bi mogle delovati, med temi državami je tudi Slovenija. Prav zaradi te pomoči je tudi Slovenska nogometna zveza toliko bolj sposobna od drugih športnih zvez, čeprav od države ne dobi tako rekoč nobene finančne pomoči.

“Mi nismo multinacionalka, ki teži k pridobivanju profita, mi smo krovna nogometna organizacija, ki mora skrbeti za nogomet. Je pa tu ena velika dilema. Ne moreš reči, da bodo vsi imeli enako število članov v ligi prvakov, ker v tem primeru vrednost lige prvakov pade in potem ne moreš financirati nogometa v državah, kot je Slovenija.” – Aleksander Čeferin, predsednik Uefe

Največji svetovni nogometni organizaciji sta Fifa in Uefa, vendar med njima obstaja kar nekaj bistvenih razlik. Evropska nogometna zveza je finančno večja od Fife in to kar od tri- do štirikrat. Fifa združuje 211 držav, Uefa 55. Fifa se bolj ukvarja s političnimi zadevami, na štiri leta organizira svetovno prvenstvo, tekmovanja pod pokroviteljstvom Uefe potekajo vsak dan, po Čeferinovih besedah je organizacija bolj nogometna kot Fifa.

“Liga prvakov je najboljši športni proizvod na svetu. Ne zaradi mene in ne zaradi Uefe, ampak tako pač je.” 

Najpomembnejše in najmočnejše države, ki prinašajo največ denarja, so v Evropi Anglija, Nemčija, Francija, Italija in Španija. Teh pet držav prinese 87 odstotkov vsega denarja, odnese pa 60 odstotkov. A v Uefi so vse države enakopravne, kar pomeni, da je glas Slovenije enako pomemben kot glas katere izmed najmočnejših držav. Po državah je Uefa večja od Evropske unije in tu velja solidarnost, v Evropskem parlamentu pa članice niso enakopravne, večje države imajo več poslancev.

“Če bi bila takšna solidarnost na ravni Evrope v politiki, kot je na ravni nogometa, bi bila Evropa veliko bolj srečna celina. Hkrati pa so politiki tisti, ki želijo dan in noč poučevati nogomet, kako naj bo solidaren, oni pa niso simbol solidarnosti. Mi smo solidarni, hkrati pa smo odprti za svet. Mi nismo preregulirani, nismo zaščiteni, mi sodelujemo s Kitajsko, z ZDA, kar je na ravni EU preveč regulirano.”

Nogomet je najpopularnejši šport tako v svetovnem merilu kot v Evropi, vse več privržencev pa ima tudi v Združenih državah Amerike. Priljubljenost bejzbola tam pada, košarka in ameriški nogomet sta stabilna, mogoče celo malo stagnirata. Priljubljenost nogometa, ki ga Američani imenujejo soccer, pa se povečuje za 15 odstotkov na leto. Pa tudi v Sloveniji je daleč najbolj popularen nogomet, čeprav se ob uspehih naših zimskih športnikov zdi, da je to smučanje. Kar 70 odstotkov vseh registriranih športnikov v Sloveniji je nogometašev.

“Nogomet zame ni več najpomembnejša postranska stvar na svetu, ker ni več tako postranska, kot bi nekateri radi prikazali. Nogomet je postal ogromen posel, strast, nogomet je neke vrste religija. Nogomet ima več gledalcev kot ima Katoliška cerkev vernikov, a mi bogove menjamo vsakih deset let.”

Vse bolj se krepi vloga ženskega nogometa. Letos je bila na tekmi evropskega superpokala glavna sodnica ženska, kar je prvič v zgodovini, da je ženska sodila na tako veliki tekmi pod pokroviteljstvom Uefe. Na tekmi sta se za naslov pomerila Liverpool in Chelsea, po rezultatih ta hip najboljša kluba v Evropi. In to je tudi pomembnega simbolnega pomena, saj je ženska sodila na tekmi, ki odloča o tem, kdo je najboljši v Evropi. Da ženski nogomet raste, pričajo tudi številke. Pred osmimi leti je bilo z vsakim ženskim evropskim prvenstvom približno 25.000 evrov izgube, zdaj pa prvenstvo izpeljejo skoraj brez svojega vložka.

“Ampak jaz vedno pravim, to ni strošek, to je naložba. Ko vidim ta dekleta, ko jim podeljujem medalje, imajo popolnoma enako strast kot fantje. Je pa igra drugačna, kot jo igrajo fantje, ker nogomet je bil stereotipno moški šport, ženske niso igrale nogometa.”

Ženskam pa v nekaterih državah še vedno ni dovoljeno igrati nogometa. Nekdanji predsednik Fife Sepp Blatter je Iranu zagrozil, da ne bo smel več igrati na tekmovanjih, če ne bo ženskam dovolil igrati nogometa. Ravno zato je ta moč nogometa tako zelo velika. Ogromno stvari se da doseči prav z nogometom. Preden je finale lige prvakov potekal v Azerbajdžanu, si moral za pridobitev vizuma prinesti potrdilo, da nimaš aidsa. Zaradi nogometa pa so to spremenili in sprememba ni ostala samo med finalom, ampak je ostala za vedno.


30.01.2020

Po Akademiji te šele čaka pravo delo

Svoje skupno delo v uprizoritvi Antigona, po motivih istoimenske drame Dušana Jovanoviča, predstavljajo tri slovenske mlade igralke. Gostje živijo in ustvarjajo v treh različnih mestih: Sanja Gregorčič v Londonu, Gaja Višnar v New Yorku in Nika Kaplja v Tolminu. Kako so se srečale in zakaj prav Antigona? Predstava Antigona bo svetvno premiero doživela 6.februarja na odru Mestnega gledališča ljubljanskega.


23.01.2020

Anita Kravos

Gostja Nine Zagoričnik je Anita Kravos, slovenska filmska igralka, ki živi in ustvarja v Rimu. Med vsemi filmskimi vlogami jo je najbolj zaznamovala vloga v filmu italijanskega režiserja Paola Sorenttina La grande belezza, imela pa je tudi eno od vlog v slovenskem filmu Zgodbe iz kostanjevih gozdov, režiserja in scenarista Gregorja Božiča.


16.01.2020

Eva Jesenovec

Gostja vecera je mlada gledališka in filmska igralka Eva Jesenovec, ki igra lik Marije v prvi slovenski uprizoritvi drame Maria, britanskega sodobnega dramatika Simona Stephensa na Velikem odru SNG Drama.


10.01.2020

Agata Tomažič, Tamara Langus, Teja Kleč, avtorice knjige Blodnik po Istri

Prve gostje v letu 2010 so tri soavtorice knjige Blodnik po Istri: Agata Tomažič, Tamara Langus in Teja Kleč, ki so pokrajino Istre skupaj prepotovale čez in počez. In če v kraju niso našle specifične zgodbe, so si jo pač izmislile.


12.12.2019

Ob fotografiranju slišim tihoto, ki je nekaj več od tišine

Nataša Segulin je dolgoletna novinarka in urednica TV Koper-Capodistria, kjer je bila pred upokojitvijo zadnjih 12 let tudi odgovorna urednica. S fotografijo se je začela ukvarjati relativno pozno, a se je z njo spogledovala že med študijem umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kasneje pa med novinarskim delom na področju kulture. Odkar se je pred osmimi leti upokojila, pa se ji posveča v celoti.


05.12.2019

Ljudje so takšni, kakršna je narava

Gost večera je pisatelj in prevajalec Jakob J. Kenda, avtor potopisnega romana Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerik, na Slovenskem knjižnem sejmu je zanj prejel nagrado za najboljši literarni prvenec.


28.11.2019

Metod Pevec

Gost večera je Metod Pevec, filmski režiser in scenarist novega slovenskega celovečernega filma Jaz sem Frenk, ki prav nocoj začenja filmsko pot po slovenskih kinematografih.


21.11.2019

Blaž Kutin, Lara in Jan-Ole Gerster

Slovenski režiser in scenarist Blaž Kutin je avtor scenarija celovečernega filma Lara, ki se te dni na festivalu Life poteguje za nagrado Vodomec. Scenarij je leta 2006 na Canneskem festivalu prejel prestižno nagrado "Novi talent EU", vendar v Sloveniji vse do danes ni dobil zeleno luč za snemanje. Pred tremi leti ga je čisto po naključju prebral režiser Jan-Ole Gerster iz Berlina in se takoj odločil, da posname svoj drugi celovečerni film. Film, ki ni slovenski, ampak nemški, kjer se zgodba ne odvija v Ljubljani ampak v Berlinu in kjer v glavni vlogi ne gledamo Silvo Čušin, ampak prav tako odlično igralko Corinno Harfouch.


31.10.2019

Luka Marcen

Gost je 25-letni gledališki režiser Luka Marcen, ki je te dni doživel svoj režijski krst z uprizoritvijo Platonovega Simpozija na Malem odru SNG Drama


24.10.2019

Kakšna bi bila naša prestolnica, če bi Plečnik lahko uresničil vse svoje vizije?

Gostja večera Ana Porok je kustosinja za arhitekturo in oblikovanje, avtorica razstave Plečnikovi neuresničeni projekti za Ljubljano. Razstava razkriva, kakšno bi bilo mesto, če bi Plečnik lahko uresničil vse svoje vizije za štiri velike ljubljanske projekte: novo mestno hišo, Mesarski most, parlament na grajskem hribu in Katedralo svobode v Parku Tivoli. Od več kot dvajsetih neuresničenih projektov za Ljubljano so nekateri še danes videti drzne ali celo predrzne vizije.


17.10.2019

Fotograf Jaka Babnik

Gost Nine Zagoričnik je bil fotograf Jaka Babnik, avtor razstavnega projekta Pigmalion (Galerija Jakopič), kjer vsak predmet ali fotografija nosi zelo spicifično sombolno vrednost, ki jo je mogoče prepoznati izključno v odnosu do njeovega konteksta: od zlate olimpijske kolajne Tine Maze, volilne skrinjice iz leta 1990 ali drobnega dela berlinskega zidu.


03.10.2019

Gregor Božič in Marina Gumzi, soavtorja filma Zgodbe iz kostanjevih gozdov

Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki vam da misliti. Borja bo ta teden predstavil nova albuma izraelskega žonglerja funka, jazza in afrobeata Kutimana z naslovom Lines from Different Sources in brooklynske zasedbe trdega afro soula Ikebe Shakedown, s krajšim formatom pa se predstavlja francosko-britanska naveza novega jazza in elektronike Neue Grafik Ensemble. Gosta Nine Zagoričnik pa sta Gregor Božič in Marina Gumzi, soavtorja filma Zgodbe iz kostanjevih gozdov, velikega zmagovalca 22. Festivala slovenskega filma.


27.06.2019

Ključno je prepoznati problem in se nanj odzvati

Na seminarju prof. Vasa Parovića na Fakulteti za arhitekturo, je vse leto raziskovala možne modele razvoja slovenske družbe. Slovenija namreč od osamosvojitve dalje ni razvila neke močne politično ekonomske vizije, kako bi lahko arhitektura vplivala na prihodnost naših mest. V zvezi s tem je pregledovala kakšne bi bile možnosti na območju ljubljanskih vpadnic, v zapuščenih industrijskih conah in ob različnih infrastrukturnih koridorjih na neizkoriščenih ali neprimerno uporabljenih parcelah, ki so prostorsko in vizualno izpostavljene.


20.06.2019

Karkoli arheologi izkopljejo je hkrati že uničeno

Povsod tam, kjer se v naši prestolnici globoko pod zemljo obnavlja infrastruktura, so prvi na vrsti arheologi.  Prav včeraj so nazaj zasuli razkopano Erjavčevo cesto v centru Ljubljane, kjer so  na različnih mestih že od lani potekala arheološka znanstvena izkopavanja. Erjavčeva, ki poteka od SNG Drama pa vse do Rožne doline, je bila nekoč med Cankarjevim domom na desni in predsedniško palačo na levi strani, še znotraj zahodnega obzidja nekdanje Emone. Emona je bila ustanovljena leta 14. ali 15. našega štetja, njeni graditelji so najprej izravnali teren, namenjen bodoči gradnji pravokotnega mesta, z vseh strani obdanega  z obzidjem. Prav Erjavčeva cesta je arheološko še dokaj neraziskana.


13.06.2019

Katja Pegan

Katja Pegan, gledališka režiserka, direktorica in umetniški vodja Gledališča Koper, tantadrujeva nagrajenka za življenjsko delo. Katja Pegan, ki je bila pred desetletjem tudi pobudnica te nagrade, jo je prejela za zasluge za ustanovitev Gledališča Koper, za vnovično profesionalizacijo gledališča na Obali, za režisersko delo in za pedagoško delo z mladimi gledališčniki. Nagrado Tantadruj za posebne dosežke gledališke umetnosti, skupaj podeljujejo tri primorska gledališča: Gledališče Koper, Slovensko stalno gledališče iz Trsta in SNG Nova Gorica. "Že vrsto let vodim gledališki trening z mladimi, ki bi radi nadaljevali študij gledališke režije ali igre na akademiji, prav letos bo s svojo diplomsko predstavo na našem festivalu gostoval moj nekdanji učenec, ki končuje študij režije na eni najbolj uglednih londonskih šol. V Koper prihaja s svojo dekanjo, ki želi spoznati kraj, kjer se je njen študent zaljubil v gledališče."


06.06.2019

Gašper Habjanič, krajinski arhotekt

Slovenski krajinski arhitekt Gašper Habjanič živi in ustvarja v Berlinu. Te dni je v okviru svojega osebnega projekta Linescape, kjer raziskuje pomen in vlogo prostoročne risbe v krajinski arhitekturi, vodil po Ljubljani svoje berlinske študente. Gašper Habjanič je bil ob koncu študija imenovan za najboljšega študenta krajinske arhitekture v Evropi. Njegov zadnji projekt Warld. Berlin. Klima. je pred kratkim prejel kar dve nominaciji: za najboljši projekt krajinske arhitekture v Nemčiji in nominacijo za najboljši nemški dizajn 2020.


30.05.2019

Prostorožke: Alenka, Maša in Zala

V 15 letih je bilo uresničenih 100 projektov! “Še vedno nas zanima javni prostor ter vsi mogoči in nemogoči načini, na katerega javni prostor soustvarjajo prebivalci mesta”, pravijo arhitektki Alenka Korenjak, Maša Cvetko ter komunikologinja Zala Velkavrh. Letošnji poletni projekt se imenuje Zunaj, podpira majhne lokalne akcije v Ljubljani. Organizatorji so prejeli 60 raznolikih in zanimivih prijav za izboljšavo okolice.


23.05.2019

Pesnik in prevajalec, Primož Čučnik, je odgovorni urednik revije Literatura, ki letos praznuje 30 let

Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.


16.05.2019

Marko Mandič, gledališki in filmski igralec

Marko Mandič, gledališki in filmski igralec, ki spretno krmari med snemanjem filmov in gledališkimi vlogami. V juniju, juliju in avgustu ga čakajo še Letoviščarji Maksima Gorkega na legendarnem poletnem festivalu v Salzburgu.


Stran 9 od 37
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov