Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenski režiser in scenarist Blaž Kutin je avtor scenarija celovečernega filma Lara, ki se te dni na festivalu Life poteguje za nagrado Vodomec. Scenarij je leta 2006 na Canneskem festivalu prejel prestižno nagrado "Novi talent EU", vendar v Sloveniji vse do danes ni dobil zeleno luč za snemanje. Pred tremi leti ga je čisto po naključju prebral režiser Jan-Ole Gerster iz Berlina in se takoj odločil, da posname svoj drugi celovečerni film. Film, ki ni slovenski, ampak nemški, kjer se zgodba ne odvija v Ljubljani ampak v Berlinu in kjer v glavni vlogi ne gledamo Silvo Čušin, ampak prav tako odlično igralko Corinno Harfouch.
Slovenski režiser in scenarist Blaž Kutin je avtor scenarija celovečernega filma Lara, ki ga je po naključju opazil režiser Jan-Ole Gerster iz Berlina in posnel svoj drugi celovečerec
Scenarij za film Lara je leta 2006 na Canneskem festivalu prejel prestižno nagrado Novi talent EU, vendar v Sloveniji vse do danes ni dobil zeleno luč za snemanje. Pred tremi leti ga je čisto po naključju prebral režiser Jan-Ole Gerster iz Berlina in se takoj odločil, da posname svoj drugi celovečerni film. Film, ki ni slovenski, ampak nemški, kjer se zgodba ne odvija v Ljubljani ampak v Berlinu in kjer v glavni vlogi ne gledamo Silvo Čušin, ampak prav tako odlično igralko Corinno Harfouch.
Lik Lare sem našel na Mestnem uradu na Mačkovi v Ljubljani, eno od tistih gospa, ki so stresale slabo voljo na tiste, ki smo čakali na potni list, želel sem razumeti razloge, zakaj je takšna kot je, da bi lahko začutil neko razumevanje ali empatijo do nje. V bistvu je film melodrama, ki ima zelo subtilen humor. – Blaž Kutin
Blaž Kutin je diplomant etnologije, kulturne antropologije in sociologije kulture. Leta 1995 je izšla njegova knjiga Dežela belih golobov, literarni potopis, ki opisuje enega od potovanj v Bosno v letih 1993-94. S scenarijem za celovečerni film Gravitacija je bil leta 2002 kot prvi Slovenec izbran na European PitchPoint v Berlinu, postal National winner of Hartley-Merril Screenwriting Award (2002), projekt pa je bil izbran tudi na MFI Scriptworkshops (2002), CineLink (2004) in Connecting Cottbus (2004). Scenarij za celovečerni film Lara je poleg nagrade MEDIA New Talent of the European Union Award, ki mu jo je v Cannesu izročila Viviane Reding, bil predlagan tudi za prestižno delavnico za osem izbranih režiserjev iz vse Evrope, ki pripravljajo svoj celovečerni prvenec. Filmsko delavnico vsako leto organizira znamenita francoska igralka Jeanne Moreau. Poleti 2007 je režiral nizkoproračunski celovečerni film Nikoli nisva šla v Benetke, leta 2010 pa kratki igrani film Toplo za ta letni čas. Za kratki igrani film Poslednji dan Rudolfa Nietscheja (2018) – v priimku nalašč ni črke Z, je na Festivalu slovenskega filma prejel Vesno za najboljši kratki film. V literarnem prvencu Tempirana bomba, ki leta 2017 izšel pri Cankarjevi založbi, na stotih straneh razgrne dvajset kratkih zgodb.
727 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Slovenski režiser in scenarist Blaž Kutin je avtor scenarija celovečernega filma Lara, ki se te dni na festivalu Life poteguje za nagrado Vodomec. Scenarij je leta 2006 na Canneskem festivalu prejel prestižno nagrado "Novi talent EU", vendar v Sloveniji vse do danes ni dobil zeleno luč za snemanje. Pred tremi leti ga je čisto po naključju prebral režiser Jan-Ole Gerster iz Berlina in se takoj odločil, da posname svoj drugi celovečerni film. Film, ki ni slovenski, ampak nemški, kjer se zgodba ne odvija v Ljubljani ampak v Berlinu in kjer v glavni vlogi ne gledamo Silvo Čušin, ampak prav tako odlično igralko Corinno Harfouch.
Slovenski režiser in scenarist Blaž Kutin je avtor scenarija celovečernega filma Lara, ki ga je po naključju opazil režiser Jan-Ole Gerster iz Berlina in posnel svoj drugi celovečerec
Scenarij za film Lara je leta 2006 na Canneskem festivalu prejel prestižno nagrado Novi talent EU, vendar v Sloveniji vse do danes ni dobil zeleno luč za snemanje. Pred tremi leti ga je čisto po naključju prebral režiser Jan-Ole Gerster iz Berlina in se takoj odločil, da posname svoj drugi celovečerni film. Film, ki ni slovenski, ampak nemški, kjer se zgodba ne odvija v Ljubljani ampak v Berlinu in kjer v glavni vlogi ne gledamo Silvo Čušin, ampak prav tako odlično igralko Corinno Harfouch.
Lik Lare sem našel na Mestnem uradu na Mačkovi v Ljubljani, eno od tistih gospa, ki so stresale slabo voljo na tiste, ki smo čakali na potni list, želel sem razumeti razloge, zakaj je takšna kot je, da bi lahko začutil neko razumevanje ali empatijo do nje. V bistvu je film melodrama, ki ima zelo subtilen humor. – Blaž Kutin
Blaž Kutin je diplomant etnologije, kulturne antropologije in sociologije kulture. Leta 1995 je izšla njegova knjiga Dežela belih golobov, literarni potopis, ki opisuje enega od potovanj v Bosno v letih 1993-94. S scenarijem za celovečerni film Gravitacija je bil leta 2002 kot prvi Slovenec izbran na European PitchPoint v Berlinu, postal National winner of Hartley-Merril Screenwriting Award (2002), projekt pa je bil izbran tudi na MFI Scriptworkshops (2002), CineLink (2004) in Connecting Cottbus (2004). Scenarij za celovečerni film Lara je poleg nagrade MEDIA New Talent of the European Union Award, ki mu jo je v Cannesu izročila Viviane Reding, bil predlagan tudi za prestižno delavnico za osem izbranih režiserjev iz vse Evrope, ki pripravljajo svoj celovečerni prvenec. Filmsko delavnico vsako leto organizira znamenita francoska igralka Jeanne Moreau. Poleti 2007 je režiral nizkoproračunski celovečerni film Nikoli nisva šla v Benetke, leta 2010 pa kratki igrani film Toplo za ta letni čas. Za kratki igrani film Poslednji dan Rudolfa Nietscheja (2018) – v priimku nalašč ni črke Z, je na Festivalu slovenskega filma prejel Vesno za najboljši kratki film. V literarnem prvencu Tempirana bomba, ki leta 2017 izšel pri Cankarjevi založbi, na stotih straneh razgrne dvajset kratkih zgodb.
Gost tokratne oddaje je bil Gorazd Vilhar, umetnostni zgodovinar in fotograf, ki živi in ustvarja na Japonskem. Borja Močnik pa med drugim vrti sladki soul kalifornijske zasedbe Moonchild ter svežo ploščo francoskega producenta Huga Kanta.
Barbara Cerar je stalna članica SNG Drama, ki bo prav nocoj doživela svoj operni debu, na velikem odru SNG opera in balet Ljubljana. V vlogi Fidelia bo nastopila v sloviti Beethovnovi operi Fidelio nemškega skladatelja Ludwiga van Beethovena. Trenutno jo gledamo v dveh predstavah, Lady Macbeth in v postmodernistični dramski utopiji Merlin ali Pusta dežela, nemškega avtorja Tamkreda Dorsta. Barbara Cerar je ustvarila številne gledališke in filmske vloge ter prejela veliko nagrad in priznanj kot so: Zlata paličica, Žlahtna komedijantka, nagrado ZDUS, Borštnikova nagrada, nagrada Prešernovega sklada za leto 2009 ter nagrade za filmske vloge
Robertina Šebjanič, intermedijska umetnica, ki prepleta umetnost, znanost in tehnologijo. S hidrofonom, posebnim podvodnim mikrofonom, snema podvodni živalski svet. Z umetnico smo se pogovarjali o dveh aktualnih projektih o projektu Aurelia 1+Hz (obravnava odos med meduzami, človekom in strojem) in Aqutocene (projekt o podvodnih zvočnih krajinah), ki je bil pred kratkim predstavljen v Šempasu.
Tomato Košir sooblikuje naslovno ilustracijo Objektiva, sobotno prilogo časopisa Dnevnik. Prvega aprila je za naslovno temo 'Nasilni otroci' uporabil tloris otroške igrice "Človek ne jezi se" ter znotraj pobarvanih krogov, ki z različnimi barvami zaznamujejo štiri polja, izrisal kljukasti križ. Nekateri so ga opazili, drugi ne … "Pri ilustraciji gre lahko za samostojni vizualni komentar ali interpretacijo člankov, ki so objavljeni v prilogi. Kadar si teme tedna zaslužijo samostojne obravnave, potem naslovnica postane povsem enakovredna pisanemu komentarju."
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Marija Skočir, vodja galerije Jakopič in kustosinja razstave Damjan Gale, arhitekt svetlobe.
Milan Dekleva je izvrsten pesnik, prozaist, romanopisec, prevajalec in dramatik, njegov poseben svet je tudi svet glasbe, kjer uživa, ko piše libreto…ali kot izvrsten jazz pianist, skladatelj in dolgoletni član zasedbe Salamander. Za založbo Kud Sodobnost International je Dekleva mojstsko prevedel zbirko pesmi Brezvezne rime, bengalskega pesnika, pisatelja in dramatika Sukumar-a Ray-a, enega najvznemirljivejših indijskih ustvarjalcev za otroke in mladino. Sukumar Ray, sodobnik Lewisa Carrola in Edwarda Leara, velja za prvaka indijskega nonsensa.
Miloš Kosec je študij na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo končal leta 2013 z diplomsko nalogo Ruševina kot arhitekturni objekt, za katero je prejel študentsko Plečnikovo nagrado ter študentsko Prešernovo nagrado Fakultete za arhitekturo. Istoimenska knjiga je konec istega leta izšla pri založbi Praznine. Leta 2007 je sodeloval pri pripravi monografije o arhitektu Edvardu Ravnikarju ter pri pripravi razstave Ravnikarjevega dela v ljubljanski Jakopičevi galeriji. Ukvarja se s projektiranjem arhitekture, krajinske arhitekture in scenografije. Kot publicist s področja arhitekturne teorije in zgodovine sodeluje pri revijah Praznine, Arhitektov bilten in Outsider. Trenutno pripravlja doktorat v Londonu.
Mlada režiserka in dramaturginja je bila gostja pri Nini Zagoričnik v oddaji Proti etru spet ta dež.
Po vrnitvi iz ZDA sta se v studiu Vala 202 oglasila Žiga in Boštjan Virc.
Gost oddaje Proti etru: spet ta dež je filmski režiser Nemanja Kusturica, ki smo ga nekoč poznali kot bosanskega režiserja Emirja Kusturico, čeprav se pod svoje filme podpisuje kot Emir. Vmes se je svet temeljito spremenil – in to je najmanj, kar lahko rečemo tudi za Kusturico. Zaradi svojih stališč, predvsem neprikrite podpore Slobodanu Miloševiću, se je iz Sarajeva že med krvavo vojno preselil v Srbijo. Zaradi tistega obdobja je požel nemalo kritik, ampak to nista ne tema ne razlog za tokratni pogovor.
O čem razmišlja in kaj počne Maruša Majer, ena najbolj razpoznavnih in samosvojih slovenskih filmskih in gledaliških igralk, ki trenutno nastopa v številnih uprizoritvah na odru v novomeškem teatru APT, v Mladinskem gledališču, v Mestnem gledališču Ljubljana, v Gleju, v Mini teatru, v neodvisnih produkcijah in trenutno na vajah za novo predstavo v Prešernovem gledališču Kranj.
V oddaji Proti etru spet ta dež je Nina Zagoričnik gostila Andrée Lück-Gaye, francosko prevajalko slovenskih korenin, ki je prevedla številna slovenska literarna dela v francoščino: Vladimirja Bartola, Borisa Pahorja, Lojzeta Kovačiča, Andreja Blatnika, Aleša Debeljaka, Florjana Lipuša, Miška Kranjca, esej Matjaža Kmecla ter 5 romanov Draga Jančarja. Za svoje prevode je prejela najvišjo francosko in evropsko nagrado.
Tanja Petrič o tem, kaj je dobra in kaj slaba kritika? In kako opazuje mlado generacijo kritikov, ki je na pohodu v Sloveniji?
Mathias Rambaud, francoski pisatelj, kulturni ataše na Francoskem inštitutu v Ljubljani, lani je pri pariški založbi Arlea izdal svoj literarni prvenec Le livre des sejours et des lieux, v prevodu Luka Novaka pa je izšel pod naslovom “O bivanju in krajih” pri založbi Totaliteta.
Študirala je umetnost, radio jo je pritegnil med okrevanjem po prometni nesreči. Prineslo jo je na Val 202, kjer ima še danes oddajo Proti etru, spet ta dež, ki bi v resnici moral biti spet ta jazz. Živela je v New Yorku. Se izobraževala na tujih radijskih postajah, veliko potovala, ustvarjala seveda predvsem za radio, a tudi za televizijo in časopise. Za Tanjug je prebirala vremensko napoved in celo rezultate nogometnih tekem. Skoraj izključno v živo je intervjuvala številne tuje in domače kulturnike, na primer Vaclava Havla in Paula Coelha, pa tudi politike: nekje v Avstriji je tako presenetila Janeza Drnovška, ki je bil v družbi Vladimirja Putina neverjetno dobre volje. Pri prejemnici novinarske nagrade za življenjsko delo Nini Zagoričnik doma. Z mikrofonom med knjigami, katalogi, umetniškimi slikami bazenov. Ob spremljavi izbranega jazza in srkajoč gingerino. O radiu, glasu, zgodbah, potovanjih, filmskih festivalih, novinarstvu, Slavoju Žižku, umetnosti, vsem lepem. Proustovem vprašalniku. In o tistem hribu tam med Strunjanom in Izolo.
Neveljaven email naslov