Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenski režiser in scenarist Blaž Kutin je avtor scenarija celovečernega filma Lara, ki se te dni na festivalu Life poteguje za nagrado Vodomec. Scenarij je leta 2006 na Canneskem festivalu prejel prestižno nagrado "Novi talent EU", vendar v Sloveniji vse do danes ni dobil zeleno luč za snemanje. Pred tremi leti ga je čisto po naključju prebral režiser Jan-Ole Gerster iz Berlina in se takoj odločil, da posname svoj drugi celovečerni film. Film, ki ni slovenski, ampak nemški, kjer se zgodba ne odvija v Ljubljani ampak v Berlinu in kjer v glavni vlogi ne gledamo Silvo Čušin, ampak prav tako odlično igralko Corinno Harfouch.
Slovenski režiser in scenarist Blaž Kutin je avtor scenarija celovečernega filma Lara, ki ga je po naključju opazil režiser Jan-Ole Gerster iz Berlina in posnel svoj drugi celovečerec
Scenarij za film Lara je leta 2006 na Canneskem festivalu prejel prestižno nagrado Novi talent EU, vendar v Sloveniji vse do danes ni dobil zeleno luč za snemanje. Pred tremi leti ga je čisto po naključju prebral režiser Jan-Ole Gerster iz Berlina in se takoj odločil, da posname svoj drugi celovečerni film. Film, ki ni slovenski, ampak nemški, kjer se zgodba ne odvija v Ljubljani ampak v Berlinu in kjer v glavni vlogi ne gledamo Silvo Čušin, ampak prav tako odlično igralko Corinno Harfouch.
Lik Lare sem našel na Mestnem uradu na Mačkovi v Ljubljani, eno od tistih gospa, ki so stresale slabo voljo na tiste, ki smo čakali na potni list, želel sem razumeti razloge, zakaj je takšna kot je, da bi lahko začutil neko razumevanje ali empatijo do nje. V bistvu je film melodrama, ki ima zelo subtilen humor. – Blaž Kutin
Blaž Kutin je diplomant etnologije, kulturne antropologije in sociologije kulture. Leta 1995 je izšla njegova knjiga Dežela belih golobov, literarni potopis, ki opisuje enega od potovanj v Bosno v letih 1993-94. S scenarijem za celovečerni film Gravitacija je bil leta 2002 kot prvi Slovenec izbran na European PitchPoint v Berlinu, postal National winner of Hartley-Merril Screenwriting Award (2002), projekt pa je bil izbran tudi na MFI Scriptworkshops (2002), CineLink (2004) in Connecting Cottbus (2004). Scenarij za celovečerni film Lara je poleg nagrade MEDIA New Talent of the European Union Award, ki mu jo je v Cannesu izročila Viviane Reding, bil predlagan tudi za prestižno delavnico za osem izbranih režiserjev iz vse Evrope, ki pripravljajo svoj celovečerni prvenec. Filmsko delavnico vsako leto organizira znamenita francoska igralka Jeanne Moreau. Poleti 2007 je režiral nizkoproračunski celovečerni film Nikoli nisva šla v Benetke, leta 2010 pa kratki igrani film Toplo za ta letni čas. Za kratki igrani film Poslednji dan Rudolfa Nietscheja (2018) – v priimku nalašč ni črke Z, je na Festivalu slovenskega filma prejel Vesno za najboljši kratki film. V literarnem prvencu Tempirana bomba, ki leta 2017 izšel pri Cankarjevi založbi, na stotih straneh razgrne dvajset kratkih zgodb.
728 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Slovenski režiser in scenarist Blaž Kutin je avtor scenarija celovečernega filma Lara, ki se te dni na festivalu Life poteguje za nagrado Vodomec. Scenarij je leta 2006 na Canneskem festivalu prejel prestižno nagrado "Novi talent EU", vendar v Sloveniji vse do danes ni dobil zeleno luč za snemanje. Pred tremi leti ga je čisto po naključju prebral režiser Jan-Ole Gerster iz Berlina in se takoj odločil, da posname svoj drugi celovečerni film. Film, ki ni slovenski, ampak nemški, kjer se zgodba ne odvija v Ljubljani ampak v Berlinu in kjer v glavni vlogi ne gledamo Silvo Čušin, ampak prav tako odlično igralko Corinno Harfouch.
Slovenski režiser in scenarist Blaž Kutin je avtor scenarija celovečernega filma Lara, ki ga je po naključju opazil režiser Jan-Ole Gerster iz Berlina in posnel svoj drugi celovečerec
Scenarij za film Lara je leta 2006 na Canneskem festivalu prejel prestižno nagrado Novi talent EU, vendar v Sloveniji vse do danes ni dobil zeleno luč za snemanje. Pred tremi leti ga je čisto po naključju prebral režiser Jan-Ole Gerster iz Berlina in se takoj odločil, da posname svoj drugi celovečerni film. Film, ki ni slovenski, ampak nemški, kjer se zgodba ne odvija v Ljubljani ampak v Berlinu in kjer v glavni vlogi ne gledamo Silvo Čušin, ampak prav tako odlično igralko Corinno Harfouch.
Lik Lare sem našel na Mestnem uradu na Mačkovi v Ljubljani, eno od tistih gospa, ki so stresale slabo voljo na tiste, ki smo čakali na potni list, želel sem razumeti razloge, zakaj je takšna kot je, da bi lahko začutil neko razumevanje ali empatijo do nje. V bistvu je film melodrama, ki ima zelo subtilen humor. – Blaž Kutin
Blaž Kutin je diplomant etnologije, kulturne antropologije in sociologije kulture. Leta 1995 je izšla njegova knjiga Dežela belih golobov, literarni potopis, ki opisuje enega od potovanj v Bosno v letih 1993-94. S scenarijem za celovečerni film Gravitacija je bil leta 2002 kot prvi Slovenec izbran na European PitchPoint v Berlinu, postal National winner of Hartley-Merril Screenwriting Award (2002), projekt pa je bil izbran tudi na MFI Scriptworkshops (2002), CineLink (2004) in Connecting Cottbus (2004). Scenarij za celovečerni film Lara je poleg nagrade MEDIA New Talent of the European Union Award, ki mu jo je v Cannesu izročila Viviane Reding, bil predlagan tudi za prestižno delavnico za osem izbranih režiserjev iz vse Evrope, ki pripravljajo svoj celovečerni prvenec. Filmsko delavnico vsako leto organizira znamenita francoska igralka Jeanne Moreau. Poleti 2007 je režiral nizkoproračunski celovečerni film Nikoli nisva šla v Benetke, leta 2010 pa kratki igrani film Toplo za ta letni čas. Za kratki igrani film Poslednji dan Rudolfa Nietscheja (2018) – v priimku nalašč ni črke Z, je na Festivalu slovenskega filma prejel Vesno za najboljši kratki film. V literarnem prvencu Tempirana bomba, ki leta 2017 izšel pri Cankarjevi založbi, na stotih straneh razgrne dvajset kratkih zgodb.
Študirala je umetnost, radio jo je pritegnil med okrevanjem po prometni nesreči. Prineslo jo je na Val 202, kjer ima še danes oddajo Proti etru, spet ta dež, ki bi v resnici moral biti spet ta jazz. Živela je v New Yorku. Se izobraževala na tujih radijskih postajah, veliko potovala, ustvarjala seveda predvsem za radio, a tudi za televizijo in časopise. Za Tanjug je prebirala vremensko napoved in celo rezultate nogometnih tekem. Skoraj izključno v živo je intervjuvala številne tuje in domače kulturnike, na primer Vaclava Havla in Paula Coelha, pa tudi politike: nekje v Avstriji je tako presenetila Janeza Drnovška, ki je bil v družbi Vladimirja Putina neverjetno dobre volje. Pri prejemnici novinarske nagrade za življenjsko delo Nini Zagoričnik doma. Z mikrofonom med knjigami, katalogi, umetniškimi slikami bazenov. Ob spremljavi izbranega jazza in srkajoč gingerino. O radiu, glasu, zgodbah, potovanjih, filmskih festivalih, novinarstvu, Slavoju Žižku, umetnosti, vsem lepem. Proustovem vprašalniku. In o tistem hribu tam med Strunjanom in Izolo.
Martin Horvat, tridesetletni soscenarist s študentskim oskarjem nagrajenega filma All These Voices (Vsi ti glasovi) trenutno živi v Los Angelesu. Diplomant Filozofske fakultete v Ljubljani je študiral filozofijo, grški jezik in književnost, postdiplomski študij iz scenaristike pa nadaljeval v Los Angelesu, najprej na California State University, potem pa še na Konservatoriju Ameriškega filmskega inštituta.
»Vsak proces ustvarjanja predstave je na nek način tudi potovanje, rad potujem z ljudmi, ki so mi blizu, skupaj naprej«, pravi gledališki režiser Jaša Koceli, ki je pred kratkim doživel svoj režijski krst v SNG Drama. Na Mali oder je postavil igro Pomona, 29 letnega britanskega dramatika Alistaira McDowella. Pomona je metafora podzemlja družbe.
Janko Čretnik je ustanovitelj filmskih distribucijskih hiš Cenex in Fivia, ki skrbita, da različni tuji filmi pridejo k nam v redno distribucijo. Po njegovi zaslugi se je na festival Liffe uvrstilo veliko filmov, ki jih gledamo. Janko Čretnik je tudi soustanovitelj in direktor Zavoda za Evropski in mediteranski film.
Ko je leta 1999 Bob Dylan že drugič gostoval v Sloveniji, je Jure Potokar zapisal: "Bob Dylan zna povezati glasbo in besedilo, kot to že od trubadurjev dalje ni uspelo nikomur. Znal je prodreti v zavest cele generacije, s sijajnimi pesniškimi figurami pa je prepričal množico ljudi, ki sicer poezije ne bi nikoli prebirala."
Izar Lunaček, filozof in stripar na novo soustvarja in gradi slovensko stripovsko sceno ter riše kriminalko za kalifornijskega založnika. Je eden od soustanoviteljev in soorganizatorjev 4.Stripolisfesta, ki je letos privabil izredno množico striporiscev in stripofirbcev.
Mak Tepšić je dijak 3. letnika koprske gimnazije in je v mladinskem filmu Pojdi z mano režiserja Igorja Šterka skupaj s četverico najstnikov doživel filmski krst.
Marinka Poštrak, umetniška vodja Prešernovega gledališča Kranj zaradi finančne podhranjenosti sodeluje v koprodukciji s Celjskim, Ptujskim in Goriškim teatrom. Z vrhunskimi sodobnimi besedili letos predstavljajo nekaj posebnega, imajo pa tudi 4 slovenske praizvedbe. Sezono so začeli z Nušičevo komedijo Žalujoča družina v režiji beograjskega debitanta Vuka Torbice, na njihov oder pa prvič prihaja režiser Marko Sosič.
Gosta oddaje sta bila Andrej in Tomaž Toporišič, sinova jezikoslovca prof. Jožeta Toporišiča, osrednje osebnosti sodobne jezikovne slovenistike, avtorja najobsežnejše slovenske slovnice. Andrej in Tomaž sta očetovo strokovno zapuščino darovala Narodni univerzitetni knjižnici NUK-u. Zapuščine seveda še nista pregledala, najprej sta morala razvozlati sistem po katerem je prof.Toporišič shranjeval svoje gradivo, ki ga je, kot pravita njuna sinova, shranjeval zelo sistematično. En del zajetne knjižnice se nahaja v Ljubljani, drugi del pa na Nemškem Rovtu pri Bohinju.
Tobias Putrih, slovenski umetnik, ki živi in ustvarja v ZDA, gost oddaje Proti etru spet ta dež.
“Pri vseh novejših državah je bila fotografija eden od zelo pomembnih orodij snovanja identitete države. To posledično tudi pomeni, da so cene avtorjev iz določenih držav popolnoma drugačne od cen avtorjev v drugih državah in to umetnikov istega ranga… najdražja je ameriška fotografija, sledi ji ruska, nato nemška, kar pove, kakšno vlogo ima pri fotografiji ekonomski položaj države.” Uroš Abram je eden najbolj prepoznavnih slovenskih mladih fotografov, avtor zelo samosvojih fotografskih razstav, ki nas nenehno preseneča s svojimi idejami, tudi s svojo fotografsko tehniko, vse od leta 2013 pa mu kot fotoreporteju sledimo tudi v reviji Mladina.
Leta 2016 je prejel Zupančičevo nagrado za mogočen pionirski umetniški opus. Njegova pesniška ustvarjalnost je bila nagrajena z vsemi najvišjimi pesniškimi nagradami, prav tako tudi njegov prevodni opus.
Breda Kolar Sluga, direktorica Umetnostne galerije Maribor ter kuratorka razstave Zemlja je ploščata, slovenske in kitajske sodobne umetnosti, pri kateri sodeluje osem mednarodno priznanih sodobnih kitajskih in slovenskih umetnikov.
Breda Kolar Sluga, direktorica Umetnostne galerije Maribor ter kuratorka razstave Zemlja je ploščata, slovenske in kitajske sodobne umetnosti, pri kateri sodeluje osem mednarodno priznanih sodobnih kitajskih in slovenskih umetnikov.
Gost Nine Zagoričnik je bil igralec in slovenski rekorder v recitiranju števila pi Nik Škrlec.
29-letni David Krančan je najprej stripar in nato ilustrator. Ali kot se rad pošali, “ilustrator, ki bi lahko bil stripar, lahko pa tudi obratno, stripar, ki dela ilustracije.” Obe njegovi strip knjigi Pijani zajec in Grdina sta bili takoj razprodani.
Jasmin B. Frelih, slovenski pisatelj, ki je za svoj prvi roman Na/pol prejel nagrado Evropske unije za književnost za leto 2016, gost oddaje Proti etru.
Neveljaven email naslov