Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Marina Gumzi je letošnja slovenska producentka 'na potezi '(Producer On The Move 2020) v Cannesu
Marina Gumzi vodi produkcijsko hišo Nosorogi, v kateri je med drugim nastal film Zgodbe iz kostanjevih gozdov režiserja Gregorja Božiča. S tem filmom se je tudi uvrstila med letošnjih dvajset izbranih producentov. Letošnja slovenska producentka “na potezi” v Cannesu je prišla v najožji izbor dvajsetih mladih producentov iz dvajsetih različnih držav iz vse Evrope. Petdnevni program, ki poteka virtualno, podjetnim mladim producentom ponuja povezovanje s koprodukcijskimi partnerji ter promocijsko in mednarodno prepoznavnost.
Na srečanju producentov se Marina Gumzi predstavlja s tremi projekti: z dokumentarnim filmom Sadje sonca in lune, ki ga kot koscenaristka in producentka ustvarja z Gregorjem Božičem, celovečerni film v razvoju z naslovom Nekaj je v zraku skupaj z režiserko Urško Djukić ter digitalno platformo za kolektivno produkcijo dokumentarnih in eksperimentalnih filmov.
“Kriteriji so standardni, strogo preverjani, v to dvajseterico se ne more uvrstiti kar vsakdo. Ocenjevali so filme, ki smo jih sproducirali v zadnjih treh letih, pregledali so, na katerih festivalih so bili predstavljeni in kakšen odziv so imeli v nacionalnem okolju. Vse to, kar šteje kot vrednost v evropskem filmskem okolju.”
Prvič je bila v Cannesu med študijem v Parizu. Na eni od stojnic canske tržnice je pomagala prodajni agentki pri promociji filmov. Letošnjega bo žal doživela le virtualno, za srečanje ‘producent na potezi’ jo je predlagal Slovenski filmski center.
“Gre predvsem za promocijsko platformo in pa za možnost mreženja, izmenjave informacij med producenti, ki so še del nove generacije, ki prihaja na mednarodno filmsko ustvarjalno polje, ampak so že izurjeni v svojih nacionalnih okoljih in tudi mednarodno.”
“Ta platforma pomeni, da si povemo, kako se spoprijemamo s tem položajem, da si izmenjamo izkušnje in da tisti, ki smo si po estetiki in vsebinah blizu, mogoče sklenemo morebitne dogovore za sodelovanja in koprodukcije.”
Marina Gumzi je ta hip na podiplomskem študiju v Berlinu, kjer se posveča raziskovanju novih in alternativnih oblik filmske distribucije, sodobnih kuratorskih politik ter trendov globalne cinefilije.
725 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Marina Gumzi je letošnja slovenska producentka 'na potezi '(Producer On The Move 2020) v Cannesu
Marina Gumzi vodi produkcijsko hišo Nosorogi, v kateri je med drugim nastal film Zgodbe iz kostanjevih gozdov režiserja Gregorja Božiča. S tem filmom se je tudi uvrstila med letošnjih dvajset izbranih producentov. Letošnja slovenska producentka “na potezi” v Cannesu je prišla v najožji izbor dvajsetih mladih producentov iz dvajsetih različnih držav iz vse Evrope. Petdnevni program, ki poteka virtualno, podjetnim mladim producentom ponuja povezovanje s koprodukcijskimi partnerji ter promocijsko in mednarodno prepoznavnost.
Na srečanju producentov se Marina Gumzi predstavlja s tremi projekti: z dokumentarnim filmom Sadje sonca in lune, ki ga kot koscenaristka in producentka ustvarja z Gregorjem Božičem, celovečerni film v razvoju z naslovom Nekaj je v zraku skupaj z režiserko Urško Djukić ter digitalno platformo za kolektivno produkcijo dokumentarnih in eksperimentalnih filmov.
“Kriteriji so standardni, strogo preverjani, v to dvajseterico se ne more uvrstiti kar vsakdo. Ocenjevali so filme, ki smo jih sproducirali v zadnjih treh letih, pregledali so, na katerih festivalih so bili predstavljeni in kakšen odziv so imeli v nacionalnem okolju. Vse to, kar šteje kot vrednost v evropskem filmskem okolju.”
Prvič je bila v Cannesu med študijem v Parizu. Na eni od stojnic canske tržnice je pomagala prodajni agentki pri promociji filmov. Letošnjega bo žal doživela le virtualno, za srečanje ‘producent na potezi’ jo je predlagal Slovenski filmski center.
“Gre predvsem za promocijsko platformo in pa za možnost mreženja, izmenjave informacij med producenti, ki so še del nove generacije, ki prihaja na mednarodno filmsko ustvarjalno polje, ampak so že izurjeni v svojih nacionalnih okoljih in tudi mednarodno.”
“Ta platforma pomeni, da si povemo, kako se spoprijemamo s tem položajem, da si izmenjamo izkušnje in da tisti, ki smo si po estetiki in vsebinah blizu, mogoče sklenemo morebitne dogovore za sodelovanja in koprodukcije.”
Marina Gumzi je ta hip na podiplomskem študiju v Berlinu, kjer se posveča raziskovanju novih in alternativnih oblik filmske distribucije, sodobnih kuratorskih politik ter trendov globalne cinefilije.
Sara Kern, slovenska režiserka in scenaristka, ki že devet let živi v Avstraliji, bo nocojšnja gostja oddaje Proti etru spet ta dež. V pogovoru bo predstavila svoj celovečerni prvenec Moja Vesna, ki se na ljubljanskem festivali Liffe poteguje za nagrado vedomec.
Tin Grabnar je gledališki režiser, ki v svojih predstavah raziskuje teme, ki so družbeno relevantne, pa tudi teme, ki ga osebne zadevajo. In če me premaknejo, pravi, se mi zdi, da bi lahko premaknile še koga. Ena takih predstav je tudi Izginjajoči, ki govori o srhljivi hitrosti izumiranja rastlinski vrst. Igra je na sporedu v Lutkovnem gledališču Ljubljana.
Gašper Malej, prevajalec, pesnik, dramaturg in urednik, v njegovem prevodu sta izsli dve zajetni knjigi 200 pravljic, s skupnim naslovom Italijanske pravljice. Gre za znanstveno predelavo že napisanih pravljic, ki se jih je lotil italijanski pisatelj Italo Calvino. V Italiji so prvič izšle leta 1956 in so doživele številne ponatise in prevode v tuje jezike. Zato jih mnogi imenujejo kar Calvinove pravljice.
Kdo se boji Virginie Woolf?, igra ameriškega dramatika Edwarda Albeeja iz leta 1962, prav gotovo ena najslovitejših in najpogosteje uprizarjanih dram 20. stoletja, ponovno osvaja gledališka odra. V koprodukciji Mini teatra iz Ljubljane in Ptujskega mestnega gledališča, se je režije lotil hrvaški režiser Ivica Buljan. Igra se po vseh teh letih ni postarala, ravno nasprotno, pravi režiser Buljan, saj vsaka nova uprizoritev navdušuje gledalce po celem svetu. Tudi predstave v Mini teatru so že nekaj tednov razprodane. V igri se srečata dva zakonska para Nataša Barbara Graćner in Brane Šturbej ter mnogo mlajši par Benjamin Krnetić in Klara Kuk.
Gost oddaje Proti etru spet ta dež je gledališki režiser Diego de Brea, ki ima prav nocoj (20.10.) na Velikem odru MGL-ja premiero igre Bog masakra, popularne francoske dramatičarke in pisateljice, nekaj časa tudi igralke Yasmine Reza.
V oddaji Proti etru, spet ta dež nastopi mladi arhitekt Jakob Travnik, ki je najprej na Dunaju študiral, zdaj pa tam živi in dela. 4 leta je bil asistent na Tehnični univerzi, ki stoji na čudovitem Karlsplatzu 13. V pogovoru med drugim razlaga o najnovejšem mega projektu ob Vrbskem jezeru in zakaj se je odločil za študij arhitekture
V oddaji Proti etru, spet ta dež tokrat gostimo mlado vizualno umetnico Katarino Šeme, ki bo v prihodnjih dneh gostja mednarodnega festivala stripa TINTA. Poizvedujemo, kašen bo njen stripovski prvenec z naslovom Sumatra, ki je tik pred izzidom in bo na tem festivalu tudi predstavljen.
Gost nove sezone oddaje Proti etru spet ta dež je eden najboljših slovenskih saksofonistov Tadej Tomšič, tudi dirigent, komponist in aranžer ter ustanovitelj kvarteta Tadej Tomšič Institution, ki bo to jesen nastopil na prvem koncertu, ki jih skupaj organizirata Tretji Program Ars Radia Slovenija in SNG Drama. V avtu rad posluša radio, na kolesu pa najraje veter.
Zbornik je prejel Plečnikovo medaljo za leto 2022, pod drobnogled postavlja razmerje med oblastjo in arhitekturo in kaj ta determinira v javnem in zasebnem. Po avtoričinih besedah arhitektura ni le bojišče, kjer poteka boj za oblast, ampak je tudi bojišče notranjih tenzij, kjer primanjkuje etike. V neoliberalizmu je to bojišče postalo ostrejše in bolj neusmiljeno tako za večino arhitektov, ki so vse manj plačani za vse bolj prekarno delo, po drugi strani pa je arhitektura v zaostrene položaje potisnila vse delavce, ki to arhitekturo postavljajo. Lahko je usodna – za prihajajoče svetovno prvenstvo je umrlo več kot 5000 delavcev. Ti delavci umirajo za slavo, moč oblasti, zato je premislek odnosa med arhitekturo in oblastjo zelo aktualen.
V tokratni oddaji Proti etru, spet ta dež Nina Zagoričnik gosti avstrijsko režiserko in scenaristko slovenskih korenin Andrino Mračnikar, ki se je na nedavnem filmskem festivalu Kino Otok v Izoli predstavila s celovečernim dokumentarnim filmom Izginjanje/Verschwinden.
Gostja je Katarina Rešek - Kukla, scenaristka, režiserka, ki se je v Cannesu znašla na seznamu bodočih palmerašov. Je tudi glasbenica, glasbena producentka in snovalka videospotov.
Jera Ivanc je po izobrazbi klasična filologinja, prevaja antična besedila, iz stare grščine je prevedla sedem Evripidovih tragedij, iz latinščine pa PLAVTOVO komedijo Dvojčka ter številna druga besedila. V teatru se podpisuje kot dramaturginja, asistentka režije, pod 15 uprizorjenih tekstov ter mnogimi glasbenimi songi. Osnova za vse pravi, pa je bil študij klasične filologije.
Gostja Nine Zagoričnik je Rahela Jagrič Pirc, režiserka in scenaristka novega mladinskega filma Vesolje med nami, ki je te dni na rednem sporedu slovenskih kinematografov.
Gost oddaje Proti Etru je bil Robert Simonišek, kurator slovenske postavitve na 59. beneškem bienalu umetnosti.
Gostja oddaje je filozofinja, dramaturginja in teoretičarka sodobnih scenskih umetnosti, avtorica knjige "Življenje umetnosti: prečne črte skrbi". Bojana Kunst je redna profesorica na Univerzi v Giessnu, kjer vodi mednarodni magistrski program Koreografija in performans.
Na Češkem živeči režiser Olmo Omerzu v svojem zadnjem filmu Atlas, ki je bil ta teden premierno prikazan v Kinodvoru, pripoveduje zgodbo o uspešnem podjetniku, ki postopno izgublja nadzor nad lastnim življenjem. Kot pravi režiser, je to predvsem "film o odsotnosti ljubezni".
Gostja je bila Ana Schnabl, mlada pisateljica, avtorica psihološko-kriminalnega romana Plima, ki se dogaja na slovenski obali.
Alenka Sottler, ilustratorka nove podobe Bambija, klasičnega romana avstrijskega pisatelja judovskih korenin Felixa Saltena. Na novo ga je iz nemščine prevedel literarni zgodovinar Jack Zipes, ki je Alenki Sottler, potem ko je videl njene ilustracije, tudi črno-bele, ponudil, da upodobi novega Bambija.
Neveljaven email naslov