Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Marko Mandić se na oder SNG Drama vrača z uprizoritvijo predstave Nočni pisec belgijskega provokativnega umetnika Jana Fabra, ki se je leta 2016 v Antwerpnu začela igrati kot drama za tri igralce, tri leta kasneje v St. Peterburgu pa že kot monodrama, kakršno odigra tudi Mandić. Na odru so uprizorjeni odlomki iz Fabrovih nočnih zapisov s konca 70. in začetka 80. let prejšnjega stoletja, nočnih zapisov na prelomu v 90. leta in antologije iz gledaliških besedil leta 1976 in 2012. O vlogah pisateljev, ustvarjanju z Janom Fabrom, pomenu modrega in rdečega kulija in skupnem bivanju v gledališču, ki je zdaj ponovno omogočeno.
Marko Mandić o vlogah pisateljev, ustvarjanju Nočnega pisca z Janom Fabrom, pomenu modrega in rdečega kulija ter skupnem bivanju v gledališču, ki je zdaj spet omogočeno
"Zdi se mi, da je to, da smo gledališča spet odprli, super. To skupno bivanje v prostoru šele rodi predstavo, ker se v bistvu mi odzivamo na občinstvo, na dihanje občinstva, na te male reakcije, na kašlje, na škripanje stolov. To so vse neki signali, ki jih takrat, ko smo nastopali samo za kamere, ne moremo predvideti in jih ne moremo vključiti. V gledališču vse te stvari čutiš in v bistvu smo tvorci predstav vsi skupaj."
Marko Mandić na odru SNG Drama nastopa v prvi slovenski uprizoritvi monodrame Nočni pisec, pod katero se je režisersko, scenografsko in kostumografsko podpisal Jan Fabre, provokativen belgijski multidisciplinarni umetnik. Uprizoritev zajema delčke iz njegovih dram in njegove dnevniške Nočne zapise. Tematsko se prepletajo umetnost in življenje, strast in ustvarjalnost ter užitek in bolečina. Samo branje njegovega življenja, ustvarjanja, misli o umetnosti, o načinu, kako bi bilo smiselno delati gledališče, se ukvarjati z vizualno umetnostjo, pravi Mandić, ti da veliko. "Skozi prebiranje in vizualno opazovanje se srečaš z novimi stvarmi, spoznaš nov svet."
"Upam, da bo še kdaj kakšno gledališko sodelovanje v tujini, ker greš tja kot nepopisan list papirja, ker se moraš ti šele dokazati, uveljaviti. Kar ne pomeni, da si v tujini pod stresom in napet, da boš lahko opravičil ta izbor. Že to, da se moraš ukvarjati s tujim jezikom in ga trenirati, je to neko delo, ki ga je treba utrjevati, spiliti in upati, da greš vsak dan vsaj za en milimeter naprej."
731 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Marko Mandić se na oder SNG Drama vrača z uprizoritvijo predstave Nočni pisec belgijskega provokativnega umetnika Jana Fabra, ki se je leta 2016 v Antwerpnu začela igrati kot drama za tri igralce, tri leta kasneje v St. Peterburgu pa že kot monodrama, kakršno odigra tudi Mandić. Na odru so uprizorjeni odlomki iz Fabrovih nočnih zapisov s konca 70. in začetka 80. let prejšnjega stoletja, nočnih zapisov na prelomu v 90. leta in antologije iz gledaliških besedil leta 1976 in 2012. O vlogah pisateljev, ustvarjanju z Janom Fabrom, pomenu modrega in rdečega kulija in skupnem bivanju v gledališču, ki je zdaj ponovno omogočeno.
Marko Mandić o vlogah pisateljev, ustvarjanju Nočnega pisca z Janom Fabrom, pomenu modrega in rdečega kulija ter skupnem bivanju v gledališču, ki je zdaj spet omogočeno
"Zdi se mi, da je to, da smo gledališča spet odprli, super. To skupno bivanje v prostoru šele rodi predstavo, ker se v bistvu mi odzivamo na občinstvo, na dihanje občinstva, na te male reakcije, na kašlje, na škripanje stolov. To so vse neki signali, ki jih takrat, ko smo nastopali samo za kamere, ne moremo predvideti in jih ne moremo vključiti. V gledališču vse te stvari čutiš in v bistvu smo tvorci predstav vsi skupaj."
Marko Mandić na odru SNG Drama nastopa v prvi slovenski uprizoritvi monodrame Nočni pisec, pod katero se je režisersko, scenografsko in kostumografsko podpisal Jan Fabre, provokativen belgijski multidisciplinarni umetnik. Uprizoritev zajema delčke iz njegovih dram in njegove dnevniške Nočne zapise. Tematsko se prepletajo umetnost in življenje, strast in ustvarjalnost ter užitek in bolečina. Samo branje njegovega življenja, ustvarjanja, misli o umetnosti, o načinu, kako bi bilo smiselno delati gledališče, se ukvarjati z vizualno umetnostjo, pravi Mandić, ti da veliko. "Skozi prebiranje in vizualno opazovanje se srečaš z novimi stvarmi, spoznaš nov svet."
"Upam, da bo še kdaj kakšno gledališko sodelovanje v tujini, ker greš tja kot nepopisan list papirja, ker se moraš ti šele dokazati, uveljaviti. Kar ne pomeni, da si v tujini pod stresom in napet, da boš lahko opravičil ta izbor. Že to, da se moraš ukvarjati s tujim jezikom in ga trenirati, je to neko delo, ki ga je treba utrjevati, spiliti in upati, da greš vsak dan vsaj za en milimeter naprej."
Marko Terseglav, etnolog, dolgoletni raziskovalec na Glasbenonarodopisnem inštitutu.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Medtem ko je Alica še vedno v Čudežni deželi, jo je Barbara Stupica po premieri morala zapustiti in se preseliti v svet Kaligule, v svet neizprosne in hladnokrvne volje do moči.
Z Majo Vardjan tokrat o Muzeju za arhitekturo in oblikovanje - MAO v Fužinskem gradu, ob 50.obletnici BIO.
Jernej Šugman se je po 22 letih ponovno znašel v Cankarjevi Betajnovi fari, tokrat kot bogati in pohlepni fabrikant Jožef Kantor, tako imenovani Kralj na Betajnovi.
V ZDA študira in raziskuje z mednarodno skupino znanstvenikov. Mlada slovenska astrofizičarka je že ob rojstvu dobila ime, po katerem bi lahko poimenovali zvezdo v vesolju.
Vitomil Zupan šele prihaja,..pravi Ifigenija Simonovič, pesnica in pisateljica, ki se je prva v Sloveniji lotila pretipkavanja Zupanove neobljavljene poezijie, ki jo je sedem let kot politični zapornik pisal v celici. Ob stoletnici njegovega rojstva je Ifigenija Simonovič v Narodni univerzitetni knjižnici NUK pripravila zanimivo razstavo o pisateljevem življenju in delu.
Jazzist, ki je diplomo medicine obesil na klin, da bi lahko vse življenje ustvarjal neverjeten glasbeni opus kot skladatelj, trobentač in dirigent, da bi bil soustanovitelj Ljubljanskega jazz festivala, vodja Ljubljanskega jazz ansambla, avtor glasbe za 96 gledaliških predstav in številnih radijskih iger, da bi lahko komponiral glasbo za celovečerne in televizijske filme, šansone, baletne in plesne predstave, klasično in sodobno glasbo ter jazz.
Kako narisati slikanico o prvi svetovni vojni? Ideje se je domislil ilustrator Damijan Stepančič, ki se pri svojih slikanicah in stripih večkrat loteva situacij, kjer, kot sam pravi, zdravorazumska logika odpove in se je potrebno zelo hitro odzivati na trenutne vzgibe in ideje. “Hkrati, ko rišeš nek detalj, misliš na celoto. In ko je celota narejena, moraš biti spet pozoren na detajl. Gibanje med temi skrajnostmi me ves čas drži na neki nikogaršnji zemlji, tukaj sem in stvari gledam skozi to optiko.” Damijan Stepančič pripravlja tudi antologijo pesmi Srečka Kosovela in je eden vidnejših predstavnikov s področja mladinskega stripa, med drugim riše za mladinski reviji Pil in Moj planet, ilustrira knjige in učbenike, nekaj časa je sodeloval tudi pri revijah Playboy in Nova.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Maček Muri gre najprej v kinodvorane po Sloveniji, da ga spoznamo kot filmsko zvezdo. Kako živi, kaj vse počne v Mačjem mestu in v kakšni hiši prebiva. Virtualne podobe sta se skupaj lotila Boris Dolenc in Matej Lavrenčič.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Primož Premzl je soavtor razstave in monografije Herman Potočnik Noordung.
Zakaj je bila arhitektura 19. stoletja na Slovenskem sporna? To nam razkriva razstava Arhitektura 19.stoletja na Slovenskem v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, MAO: "Najprej ta izjemna številčnost stavb," ugotavlja kurator razstave Igor Sapač, "... po drugi strani pa je za to arhitekturo dolga leta veljalo, vse do sedemdesetih let prejšnjega stoletja, da gre za neko gradbeno dejavnost, ki jo je težko povezovat z umetnostjo, predvsem naj bi šlo za kopiranje nekih oblik iz starejših obdobij, za imitacijo, celo za kič. Na Slovenskem tudi zaradi nacionalnega vidika, ker so jo gradili predvsem Nemci, Avstrijci, Madžari in Italijani, ne pa Slovenci . Pri tem pa se je pozabljalo, da so številne stavbe naročali prav Slovenci in to najboljšim arhitektom tistega časa!" Dr. Igor Sapač je je arhitekt in umetnostni zgodovinar, docent na oddelku za arhitekturo Fakultete za gradbeništvo, Univerze v Mariboru , kjer predava »Zgodovino arhitekture in umetnosti ter osnove varstva kulturne dediščine ...
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Neveljaven email naslov