Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Revija Razpotja praznuje 10. obletnico. Gosta oddaje sta Martin Hergouth, odgovorni urednik, in Luka Lisjak Gabrijelčič, uredništvo.
Ob 10. obletnici revije Razpotja
Revija Razpotja je četrtletnik s poglobljenimi članki o družbenih in kulturnih vprašanjih. Ustvarjalci revije so pred leti začutili, da je javni prostor preveč nasičen s propagandnimi gesli. Za mlajšo generacijo je manjkal neki prostor artikuliranega srečevanja. Iz tu izhajata ideja in ime Razpotja. Srečujejo se na presečišču različnih idej, a pri tem ne želijo nikogar prepričevati. Njihova želja je le gojenje javne razprave.
"Vsi pravijo, da smo otroci krize. V kriznem obdobju, ko so tovrstne kulturne in intelektualne revije za javno razpravo umirale, smo se mi rodili, krizo preživeli in praznovali 10. obletnico." – Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar in politični analitik, del uredništva revije Razpotja
Vsaka tema revije v javnost vstopa na različen način. Ustvarjalci izbirajo med bolj eksotičnimi temami in takimi, ki so splošno privlačnejše. K pisanju pritegnejo tudi zunanje sodelavce. Večina številk je posvečenih klasičnim kulturnim vprašanjem, humanistiki, politiki in družbi.
"Problem je razmišljanje, da moraš biti povsod prisoten, da potrebuješ klike, ker če ne, umreš. Za medij, kot so Razpotja, je bolj pomembno, da tu in tam ustvari nekaj zapomnljivega. To je že dovolj." – Martin Hergouth, odgovorni urednik, filozof in sociolog
728 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Revija Razpotja praznuje 10. obletnico. Gosta oddaje sta Martin Hergouth, odgovorni urednik, in Luka Lisjak Gabrijelčič, uredništvo.
Ob 10. obletnici revije Razpotja
Revija Razpotja je četrtletnik s poglobljenimi članki o družbenih in kulturnih vprašanjih. Ustvarjalci revije so pred leti začutili, da je javni prostor preveč nasičen s propagandnimi gesli. Za mlajšo generacijo je manjkal neki prostor artikuliranega srečevanja. Iz tu izhajata ideja in ime Razpotja. Srečujejo se na presečišču različnih idej, a pri tem ne želijo nikogar prepričevati. Njihova želja je le gojenje javne razprave.
"Vsi pravijo, da smo otroci krize. V kriznem obdobju, ko so tovrstne kulturne in intelektualne revije za javno razpravo umirale, smo se mi rodili, krizo preživeli in praznovali 10. obletnico." – Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar in politični analitik, del uredništva revije Razpotja
Vsaka tema revije v javnost vstopa na različen način. Ustvarjalci izbirajo med bolj eksotičnimi temami in takimi, ki so splošno privlačnejše. K pisanju pritegnejo tudi zunanje sodelavce. Večina številk je posvečenih klasičnim kulturnim vprašanjem, humanistiki, politiki in družbi.
"Problem je razmišljanje, da moraš biti povsod prisoten, da potrebuješ klike, ker če ne, umreš. Za medij, kot so Razpotja, je bolj pomembno, da tu in tam ustvari nekaj zapomnljivega. To je že dovolj." – Martin Hergouth, odgovorni urednik, filozof in sociolog
Pisateljica Maša Ogrizek in ilustratorka Tanja Komadina, avtorici knjige Gospa s klobukom. »Besedilo in slike vznemirjajo domišljijo in nas spravijo v smeh«, je zapisal Pavle Učakar, likovni urednik pri Mladinski knjigi, kjer je knjiga izšla v zbirki Deteljica.
Gost tokratne oddaje je bil Gorazd Vilhar, umetnostni zgodovinar in fotograf, ki živi in ustvarja na Japonskem. Borja Močnik pa med drugim vrti sladki soul kalifornijske zasedbe Moonchild ter svežo ploščo francoskega producenta Huga Kanta.
Barbara Cerar je stalna članica SNG Drama, ki bo prav nocoj doživela svoj operni debu, na velikem odru SNG opera in balet Ljubljana. V vlogi Fidelia bo nastopila v sloviti Beethovnovi operi Fidelio nemškega skladatelja Ludwiga van Beethovena. Trenutno jo gledamo v dveh predstavah, Lady Macbeth in v postmodernistični dramski utopiji Merlin ali Pusta dežela, nemškega avtorja Tamkreda Dorsta. Barbara Cerar je ustvarila številne gledališke in filmske vloge ter prejela veliko nagrad in priznanj kot so: Zlata paličica, Žlahtna komedijantka, nagrado ZDUS, Borštnikova nagrada, nagrada Prešernovega sklada za leto 2009 ter nagrade za filmske vloge
Robertina Šebjanič, intermedijska umetnica, ki prepleta umetnost, znanost in tehnologijo. S hidrofonom, posebnim podvodnim mikrofonom, snema podvodni živalski svet. Z umetnico smo se pogovarjali o dveh aktualnih projektih o projektu Aurelia 1+Hz (obravnava odos med meduzami, človekom in strojem) in Aqutocene (projekt o podvodnih zvočnih krajinah), ki je bil pred kratkim predstavljen v Šempasu.
Tomato Košir sooblikuje naslovno ilustracijo Objektiva, sobotno prilogo časopisa Dnevnik. Prvega aprila je za naslovno temo 'Nasilni otroci' uporabil tloris otroške igrice "Človek ne jezi se" ter znotraj pobarvanih krogov, ki z različnimi barvami zaznamujejo štiri polja, izrisal kljukasti križ. Nekateri so ga opazili, drugi ne … "Pri ilustraciji gre lahko za samostojni vizualni komentar ali interpretacijo člankov, ki so objavljeni v prilogi. Kadar si teme tedna zaslužijo samostojne obravnave, potem naslovnica postane povsem enakovredna pisanemu komentarju."
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Marija Skočir, vodja galerije Jakopič in kustosinja razstave Damjan Gale, arhitekt svetlobe.
Milan Dekleva je izvrsten pesnik, prozaist, romanopisec, prevajalec in dramatik, njegov poseben svet je tudi svet glasbe, kjer uživa, ko piše libreto…ali kot izvrsten jazz pianist, skladatelj in dolgoletni član zasedbe Salamander. Za založbo Kud Sodobnost International je Dekleva mojstsko prevedel zbirko pesmi Brezvezne rime, bengalskega pesnika, pisatelja in dramatika Sukumar-a Ray-a, enega najvznemirljivejših indijskih ustvarjalcev za otroke in mladino. Sukumar Ray, sodobnik Lewisa Carrola in Edwarda Leara, velja za prvaka indijskega nonsensa.
Miloš Kosec je študij na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo končal leta 2013 z diplomsko nalogo Ruševina kot arhitekturni objekt, za katero je prejel študentsko Plečnikovo nagrado ter študentsko Prešernovo nagrado Fakultete za arhitekturo. Istoimenska knjiga je konec istega leta izšla pri založbi Praznine. Leta 2007 je sodeloval pri pripravi monografije o arhitektu Edvardu Ravnikarju ter pri pripravi razstave Ravnikarjevega dela v ljubljanski Jakopičevi galeriji. Ukvarja se s projektiranjem arhitekture, krajinske arhitekture in scenografije. Kot publicist s področja arhitekturne teorije in zgodovine sodeluje pri revijah Praznine, Arhitektov bilten in Outsider. Trenutno pripravlja doktorat v Londonu.
Mlada režiserka in dramaturginja je bila gostja pri Nini Zagoričnik v oddaji Proti etru spet ta dež.
Po vrnitvi iz ZDA sta se v studiu Vala 202 oglasila Žiga in Boštjan Virc.
Gost oddaje Proti etru: spet ta dež je filmski režiser Nemanja Kusturica, ki smo ga nekoč poznali kot bosanskega režiserja Emirja Kusturico, čeprav se pod svoje filme podpisuje kot Emir. Vmes se je svet temeljito spremenil – in to je najmanj, kar lahko rečemo tudi za Kusturico. Zaradi svojih stališč, predvsem neprikrite podpore Slobodanu Miloševiću, se je iz Sarajeva že med krvavo vojno preselil v Srbijo. Zaradi tistega obdobja je požel nemalo kritik, ampak to nista ne tema ne razlog za tokratni pogovor.
O čem razmišlja in kaj počne Maruša Majer, ena najbolj razpoznavnih in samosvojih slovenskih filmskih in gledaliških igralk, ki trenutno nastopa v številnih uprizoritvah na odru v novomeškem teatru APT, v Mladinskem gledališču, v Mestnem gledališču Ljubljana, v Gleju, v Mini teatru, v neodvisnih produkcijah in trenutno na vajah za novo predstavo v Prešernovem gledališču Kranj.
V oddaji Proti etru spet ta dež je Nina Zagoričnik gostila Andrée Lück-Gaye, francosko prevajalko slovenskih korenin, ki je prevedla številna slovenska literarna dela v francoščino: Vladimirja Bartola, Borisa Pahorja, Lojzeta Kovačiča, Andreja Blatnika, Aleša Debeljaka, Florjana Lipuša, Miška Kranjca, esej Matjaža Kmecla ter 5 romanov Draga Jančarja. Za svoje prevode je prejela najvišjo francosko in evropsko nagrado.
Tanja Petrič o tem, kaj je dobra in kaj slaba kritika? In kako opazuje mlado generacijo kritikov, ki je na pohodu v Sloveniji?
Mathias Rambaud, francoski pisatelj, kulturni ataše na Francoskem inštitutu v Ljubljani, lani je pri pariški založbi Arlea izdal svoj literarni prvenec Le livre des sejours et des lieux, v prevodu Luka Novaka pa je izšel pod naslovom “O bivanju in krajih” pri založbi Totaliteta.
Neveljaven email naslov