Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Revija Razpotja praznuje 10. obletnico. Gosta oddaje sta Martin Hergouth, odgovorni urednik, in Luka Lisjak Gabrijelčič, uredništvo.
Ob 10. obletnici revije Razpotja
Revija Razpotja je četrtletnik s poglobljenimi članki o družbenih in kulturnih vprašanjih. Ustvarjalci revije so pred leti začutili, da je javni prostor preveč nasičen s propagandnimi gesli. Za mlajšo generacijo je manjkal neki prostor artikuliranega srečevanja. Iz tu izhajata ideja in ime Razpotja. Srečujejo se na presečišču različnih idej, a pri tem ne želijo nikogar prepričevati. Njihova želja je le gojenje javne razprave.
"Vsi pravijo, da smo otroci krize. V kriznem obdobju, ko so tovrstne kulturne in intelektualne revije za javno razpravo umirale, smo se mi rodili, krizo preživeli in praznovali 10. obletnico." – Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar in politični analitik, del uredništva revije Razpotja
Vsaka tema revije v javnost vstopa na različen način. Ustvarjalci izbirajo med bolj eksotičnimi temami in takimi, ki so splošno privlačnejše. K pisanju pritegnejo tudi zunanje sodelavce. Večina številk je posvečenih klasičnim kulturnim vprašanjem, humanistiki, politiki in družbi.
"Problem je razmišljanje, da moraš biti povsod prisoten, da potrebuješ klike, ker če ne, umreš. Za medij, kot so Razpotja, je bolj pomembno, da tu in tam ustvari nekaj zapomnljivega. To je že dovolj." – Martin Hergouth, odgovorni urednik, filozof in sociolog
727 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Revija Razpotja praznuje 10. obletnico. Gosta oddaje sta Martin Hergouth, odgovorni urednik, in Luka Lisjak Gabrijelčič, uredništvo.
Ob 10. obletnici revije Razpotja
Revija Razpotja je četrtletnik s poglobljenimi članki o družbenih in kulturnih vprašanjih. Ustvarjalci revije so pred leti začutili, da je javni prostor preveč nasičen s propagandnimi gesli. Za mlajšo generacijo je manjkal neki prostor artikuliranega srečevanja. Iz tu izhajata ideja in ime Razpotja. Srečujejo se na presečišču različnih idej, a pri tem ne želijo nikogar prepričevati. Njihova želja je le gojenje javne razprave.
"Vsi pravijo, da smo otroci krize. V kriznem obdobju, ko so tovrstne kulturne in intelektualne revije za javno razpravo umirale, smo se mi rodili, krizo preživeli in praznovali 10. obletnico." – Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar in politični analitik, del uredništva revije Razpotja
Vsaka tema revije v javnost vstopa na različen način. Ustvarjalci izbirajo med bolj eksotičnimi temami in takimi, ki so splošno privlačnejše. K pisanju pritegnejo tudi zunanje sodelavce. Večina številk je posvečenih klasičnim kulturnim vprašanjem, humanistiki, politiki in družbi.
"Problem je razmišljanje, da moraš biti povsod prisoten, da potrebuješ klike, ker če ne, umreš. Za medij, kot so Razpotja, je bolj pomembno, da tu in tam ustvari nekaj zapomnljivega. To je že dovolj." – Martin Hergouth, odgovorni urednik, filozof in sociolog
Gledališki režiser Daniel Day Škufca in igralec Robert Korošec, ki sta skupaj postavila monodramo Hamlet, sta bila gosta oddaje Proti etru.
Svetlana Slapšak te dni vznemirja z novo knjigo o hrani “Kuhinja z razgledom”; gre za eseje iz antropologije hrane, ki so bili najprej objavljeni v knjigi Leteći pilav v Beogradu.
Vlado Škafar, filmski režiser in publicist, njegov celovečerni film Mama, bo te ni doživel slovensko premiero.
Vito Taufer, režiser uprizoritve “Butnskala”, nekoč najbolj kultne prve slovenske radijske igre v nadaljevanjih, ki sta jo leta 1979 za Radio Študent začela pisati Emil Filipčič in Marko Derganc.
Karmina Šilec je dirigentka in vodja vokalnega gledališča Carmina Slovenica, ki vsako leto znova žanje mednarodne uspeh, 16. aprila bo v Moskvi prejela nagrado Zlata maska za predstava Ko gora spremeni obleko, ki je zmagala v nominaciji za “Najboljšo tujo produkcijo, predstavljeno v Rusiji v letu 2015”.
Gorazd Trušnovec je urbani čebelar, bolj znan pa kot publicist, filmski kritik, založnik, urednik filmske revije Ekran, bil pa je tudi umetniški direktor Festivala slovenskega filma. Prisluhnite oddaji Proti etru.
Gost tokratne oddaje je Bogo Zupančič, kurator v Muzeju za oblikovanje in arhitekturo.
Marko Mandić, po uspešnem nastopu v teatru La mama v New Yorku, to soboto pa bo Tarzan v novi igri vsestranskega ustvarjalca Roka Vilčnika, ki se podpisuje s psevdonimom rokgre.
Ambrož Čopi je za svoje izjemno ustvarjanje prejel Nagrado Prešernovega sklada 2016. Njegova dela trenutno izvajajo po Evropi in ZDA.
Gost oddaje Proti etru spet ta dež je bil Marko Arnež, vodja galerije Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj, ki se že dvajset let nahaja v Prešernovem mestu.
Nina Zagoričnik je gostila pesnika Cirila Zlobca, ki je na Valu 202 pred kratkim postal tudi ime leta 2015. Veliki kulturnik je ob svoji 90-letnici je izdal pesniško zbirko “Ljubezen – čudež duše in telesa” in jo zasnoval kot ljubezensko življenjsko zgodbo.
Vesna Hauschild, mlada slovenska dramatičarka, ki živi med Ljubljano in Londonom. Pravkar smo doživeli krstno uprizoritev njene igre Inventura na Malem odru SNG Drama.
Melanholični croquis je naslov novega projekta arhitekta Mateja Filipčiča, režiserja in scenografa dogodkov, ki nastaja po motivih novele in filma »Smrt v Benetkah« pisatelja Thomasa Manna in filmskega režiserja Luchina Viscontija.
Neveljaven email naslov