Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
204 epizod
204 epizod
Prva vrsta je polurna radijska glasbena oddaja, v kateri vsak torek muzicirajo ustvarjalci različnih glasbenih zvrsti. Oddaje omogoča živ nastop v Studiu 13 z neposrednim radijskim in video prenosom na spletni strani Prvega programa in na MMC-u, med drugim pa ustvarja neposredni stik z glasbenim dogajanjem pri nas na različnih platformah. Urednica oddaje je Alja Kramar.
Prva vrsta je polurna radijska glasbena oddaja, v kateri vsak torek muzicirajo ustvarjalci različnih glasbenih zvrsti. Oddaje omogoča živ nastop v Studiu 13 z neposrednim radijskim in video prenosom na spletni strani Prvega programa in na MMC-u, med drugim pa ustvarja neposredni stik z glasbenim dogajanjem pri nas na različnih platformah. Urednica oddaje je Alja Kramar.
Zadnjo oddajo leta 2019 smo posvetili 100-letniku, Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Praznični čas in to častitljivo obletnico je z nami praznoval godalni kvartet Konservatorija v sestavi: violinistki Vesna Gostič in Flora Hawlina, violistka Isabella Černigoj ter violončelist Vid Ožbolt. Hkrati pa je kvartet z nastopom napovedal tudi prihajajočo 250-letnico rojstva Ludwiga van Beethovna, ki jo bo praznovala vsa Evropa.
Le nekaj dni pred njegovim zdaj že tradicionalnim božičnim koncertom v ljubljanskih Stožicah, se nam bjev studiu 13 Radia Slovenija pridružil vedno edinstveni Magnifico. V Prvi vrsti so z njim nastopili bobnar Aleksander Pešut Schatzi, basist Jan Gregorka in kitarist Jan Jarni.
Prvo vrsto so tokrat obiskali mladi jazzovski upi, študentje jazzovskih akademij, ki so si nadeli ime Lube duše – Lenart De Bock, David Križaj, Jernej Vindšnurer in Jakob Žerdin. Lube duše so nastopile z izvrstno vokalistko Lano Petrovič. Predstavili so prav Lanin avtorski projekt, avtorske skladbe, ki jih odlikuje rahločutna poezija, opremljena z elementi jazz glasbe.
Nastopa zasedba Malamor. Zasedba, ki izstopa s svojo prepoznavno garažno rockabillyjesvko soulovsko psihedeličnostjo in karizmatičnostjo. Ne tako dolgo nazaj se je peterici pridružil še basist. In to lahko pomeni samo eno. Da je njihov zvok še bolj odštekano nabito reprezentativen. V studiu 13 so se nam pridružili: pevka Sanaa Taha, kitarist Luka Ropret, bobnar Blaž Celarec, klaviaturist Peter Baroš, trobentač Jaka Hawlina ter basist Gregor Cvetko.
Matija Dedić, hrvaški skladatelj in klavirski jazzovski virtuoz je človek, ki ne išče slave; prej bi veljalo, da se ji izogiba. Izogniti se ji pač ne more, saj je že vrsto let vrhunski glasbenik, prejemnik številnih domačih in mednarodnih nagrad; soju žarometov se tako že dolgo ne more ogniti. V svojih glasbenih začetkih, v objemu klasične glasbe, je pretežno igral sam. Sledilo je zelo dolgo obdobje igranja v triu. Strast ga, močno kot nekoč, še vedno vabi, da vsak dan sede za klavir. Vendar zdaj najraje igra sam; tako je nastopil tudi v Prvi vrsti.
Swingatan je akustični kvintet, sestavljen iz violine, dveh kitar, klavirske harmonike in kontrabasa. Glasbeniki izvajajo avtorsko glasbo, slogovno blizu swingu in glasbi bossa nova, značilni za obdobje tridesetih in štiridesetih let prejšnjega stoletja, ter gipsy jazz standarde po vzoru violine in kitare Stephana Grappellija in Djanga Reinhardta, s posebnim dodatkom harmonike. Zasedbo sestavljajo vodja in violinist Peter Ugrin, kitarista Marko Čepak Maki in Marko Mozetič Mozo, harmonikar Zmago Štih ter kontrabasist Nikola Matošić.
Tadej Kampl, eden najboljših slovenskih basistov, se je s svojo glasbeno ustvarjalnostjo močno uveljavil tudi zunaj naših meja. Njegove slogovno različne skladbe s plošče Habits so glasbeni projekt, pri katerem se podpisuje kot avtor, izvajalec in producent. Album so z mednarodno zasedbo posneli lani v studiu Acoustic recording v Prospect Heights, Brooklyn NY. Pri projektu so poleg Tadeja Kampla sodelovali še Igor Lumpert, Marko Črnčec in Jonathan Barber, Josh Evans, Dejan Berden, Ana Bezjak in Bruno Domiter. V Prvi vrsti smo nekaj skladb z omenjenega albuma slišali v vznemirljivi slovenski zasedbi: Lenart Krečič-saksofon, Tomaz Gajšt-trobenta, Janez Gabrič-bobni, Dejan Berden-klavir, Ana Bezjak-glas, Murat-glas in Tadej Kampl-bas.
V Prvi vrsti se nam pridružuje tubist Goran Krmac s svojim solističnim zvočno-raziskovalnim projektom Planetarium. Pri ustvarjanju glasbe je črpal navdih iz svoje fascinacije nad raziskovanjem vesolja, tako astronomskih opazovanj v prejšnjih stoletjih kot fizične prisotnosti človeka v vsemirju v zadnjih nekaj desetletjih. V kompozicijah za solo tubo in elektroniko skuša s spojem nenavadnega solističnega inštrumenta in tehnologije dati glasbi orkestralno izraznost in širok razpon dinamik in zvočnih tekstur. Goran kot avtor in izvajalec uporablja posebej za ta projekt razvito preprogo s tipali, občutljivimi na dotik, ki mu omogočajo intuitivno manipulacijo zvoka z razporeditvijo teže telesa preko stopal. Tako svojemu nastopu doda tudi vizualno-gibalno dimenzijo.
Sredi letošnjega leta je pri naši založbi, ZKP RTV SLO, izšel tretji album Adam Klemm Bande z naslovom »Instant Pleasure«. Kot je ob izidu zapisala glasbena urednica Alja Kramar, »na tem albumu ne gre niti za hitre, niti za hipne postopke, temveč za premišljeno opozorilo na stanje duha, v katerem smo se znašli z nesmiselno nujo: hitro in čim bolj nezahtevno …« Saksofonist in avtor Adam Klemm nas s svojo glasbo popelje od odzvenov zapuščine madžarskih ljudskih pesmi do angažiranega jazzovskega pristopa, ki je vse prej kot trenutni užitek.
Milan Kamnik je svojevrsten posebnež med slovenskimi glasbeniki. Te dni praznuje 45 let glasbene kariere. Ostaja zvest samemu sebi in glasbi, s katero se je seznanil na začetku glasbene poti. Vplivi countryja so zaznamovali njegovo glasbeno pot in to na njegov slovenski, še bolje koroški način. Ne samo, da je v koroško narečje prelil besedila znanih country skladb, sam je tudi avtor tako besedil in glasbe kar lepega števila pesmi, ki tudi v koroškem narečju zvenijo zelo »countryjevsko«. V skladbah se duhovito odziva na aktualno dogajanje in tudi opisuje resnične ljudi in njihove socialne in drugačne stiske. V Prvi vrsti z njim nastopajo: Gorazd Čepin, Mojca Kamnik, Urša Lorber, Aljaž Lipuš ter Jan Lužnik.
Z londonskih odrov naravnost v Prvo vrsto: ob izidu svojega novega albuma Loredana bo z nami Švedinja slovenskih korenin Emilia Martensson. Velja za eno najbolj ustvarjalnih jazzovskih pevk. Je dobitnica več prestižnih nagrad in priznanj, izstopa nagrada The Parliamentars Jazz Awards za vokalistko leta 2016. Njena vokalna interpretacija avtorskih skladb, ki so mešanica skandinavske etno glasbe, jazza in art popa, je v studiu 26 Radia Slovenija zazvenela z Big Bandom RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Lojzeta Krajnčana, ki je obenem tudi avtor aranžmajev.
K poslušanju in ogledu vabi imenitna glasbena zasedba: Ana Bezjak – vokal, Anže Vrabec – klavir, Žiga Smrdel – bobni in Robert Jukič – kontrabas. Zazvenelo je pet skladb z digitalne izdaje albuma Drevored dejanj; poleg naslovne še štiri: »Le poslušaj«, »Je, kar je«, »Ni obris le« in »Tja se ti mudi«. Tu je nekaj verzov, zgolj za uvod v zvočno krajino Drevoreda dejanj: »… počasi prikrade se v sobo, izrine temo, izriše obrise, razkrije, kaj skriva se v mraku, kdo spi na oblaku …« Več besed o črkah in notah v pogovoru z avtorjem izvabi voditelj oddaje Milan Krapež.
Preden je zmagal na 17. kantavtorskem festivalu v Rušah in si tako zagotovil «Zlato kanto«, se je seveda moral prijaviti. Tu je odlomek iz njegovega CV-ja: »Robert Petan, 25, dečko iz Brežic. Kruh si služi z igranjem, snemanjem ter pisanjem glasbe, besedil, priložnostnim vodenjem prireditev ter občasnim udejstvovanjem v video produkciji. Igra več instrumentov, kot je imel pozitivnih ocen v srednji šoli in ne poje. Ob glasbeni spremljavi deklamira svoja besedila. Med velike vzornike v Sloveniji šteje Adija Smolarja ter Iztoka Mlakarja, na mednarodnem področju pa sta Bo Burnham in Hobo Johnson tudi vredna svoje omembe…..«
Začelo se je z duom, se nadaljevalo s kvartetom, v Prvi vrsti pa je nastopil kar septet. Tokrat so se stalnim članom zasedbe – Aleksandri Ilijevski, Marku Gregoriču, Muratu in Tomažu Gajštu – pridružili še Nejc Škofic, Klara Klasinc ter Saša Matajič. Pliš v vsej svoji veličini in še malo več. Še več nežnosti in mehkobe, še več navihanosti in hudomušnosti.
Mednarodno zasedbo »Trio divjih strun« sestavljajo: slovaška violinistka Petra Onderufova, francoski klasični čelist Toby Kuhn in slovenski etno kitarist Aleksander Kuzmić. Skladajo in igrajo svojo glasbo; združujejo zvočne tradicije, lastne vsakemu izmed njih; v njihovih priredbah slišimo tradicijo keltske in balkanske muzike ter elemente klasike, jazza in flamenka. Poslušali so jih na festivalskih odrih, v dvoranah in v klubih po Evropi, spoznali pa so jih tudi v Iranu in Uzbekistanu. Leta 2016 so izdali prvi plošček z naslovom Lost weekend; drugi je pred nami – Bendjistan.
Oddaje Prva vrsta smo na programu začeli julija 2017 (takrat smo oddajo poimenovali še Koncertek na Prvem) in prvi gost je bil prav kitarist Mihael Hrustelj. Ne gre za reprizo, saj Mihael tokrat igra s svojim triom. Pridružila sta se mu basist Jeroen van der Ley in bobnar George Panaite, skupaj pa napovedujejo prihajajoči album. Mihael Hrustelj je kitarist, skladatelj in aranžer. Že konec srednje šole je zbral svoj trio in tako je tudi njegova skladateljska žilica hitro oživela. Njegova glasba je zmes vpliva okolice in glasbe velikanov – vse od Mozarta pa do zasedbe Guns’n’Roses – vmes pa lahko prepoznate tudi vplive indijske klasične glasbe in balkanskih sevdalink. Prepoznavnost mu daje kitara z najlonskimi strunami, ki jih izkorišča za različne efekte in načine igranja. Mihael Hrustelj je zaključil študij kitare na Glasbenem konservatoriju v Rotterdamu. Trenutno mu to mesto še vedno daje zavetje za njegovo življenje in ustvarjanje.
V Prvi vrsti je v glasbi in stripu zaživel Ivan Rob (1908–1943), zbadljivi poet z roba slovenske literarne zavesti. Za glavnega junaka svojega novega projekta Rob si ga je izbral kantavtor in stripar Martin Ramoveš. Rob nadaljuje glasbeno-likovno pripoved, ki jo je Martin razvijal skozi albume Zvok dežele (2012), Nesojeni kavboji (2014) in Astronomi (2017) – zadnja dva sta bila obenem tudi stripa. Novi projekt je luč sveta uradno ugledal na odru Kina Šiška, še prej pa smo nekaj pesmi Martin Ramoveš banda v živo doživeli na Prvem!
Pianistka Manca Udovič je z odliko magistrirala iz klasičnega klavirja na zagrebški glasbeni akademiji, zato je pri njej klasika na prvem mestu; vendar jo zelo privlačijo tudi jazz glasba, improvizacija, ustvarjanje avtorske glasbe in besedil. Ne pridružuje se mnogim, ki jasno ločijo med klasično in zabavno glasbo. Sama jo namreč razume kot celoto in – znotraj nje sprejema vse različnosti; tudi kot profesorica poučuje tako klasiko kot jazz. Ilustrativen vpogled v ustvarjalni del svojega projekta Romanca v oddaji predstavlja s kvartetom v zasedbi: Uroš Buh– vokal, Jan Gregorka-električni bas in kontrabas, Rok Nemanič – trobenta in Gašper Peršl – bobni.
Pred začetkom letošnjega festivala Godibodi je v Prvi vrsti nastopil kolektiv Sozvočja Slovenija pod umetniškim vodstvom harmonikarja in skladatelja Janeza Dovča. Projekt predstavlja slovensko ljudsko izročilo v sodobnih in živih priredbah. V Prvi vrsti so predstavili čisto svež program, ki je aranžmajsko obarvan z akustično, vokalno in elektronsko zvočnostjo. Janezu Dovču so se v studiu 13 pridružili Marino Kranjac (dude), Klemen Kotar (saksofon), Boštjan Gombač (klarinet), Gregor Volk (kitara, vokal), Metod Banko (vokal), Robert Pikl (kitare), Goran Krmac (tuba), Kristijan Krajnčan (bobni) in Pevska skupina Maroltovke.
Neveljaven email naslov
