Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Umetniška razstava, ki temelji na zgodbah žrtev nasilja, kot uvod v Svetovne dneve delovanja proti nasilju nad ženskami
Umetniška razstava, ki temelji na zgodbah žrtev nasilja, kot uvod v Svetovne dneve delovanja proti nasilju nad ženskami
“Ko sem mu »stopila na živec«, me je pritisnil ob vrata in mi pod vrat pritisnil nož. Češ, da ne more več. Tudi jaz nisem mogla več. Odvrgel je nož in s pestjo, mimo moje glave, udaril v vrata. Vrat takrat nisem pogledala, se mi je pa zazdelo, da vidim kri na njegovi roki. Ko me je spustil, sem brez besed odšla. Zjutraj sem zagledala luknjo, okoli nje pa kri. Odšla sem k staršem. Ko sem prišla nazaj, so bila vrata zamenjana. Dva dni sva bila tiho. Takrat sem si mislila: Zdaj ve, kaj je naredil, saj je pospravil za sabo. Ko je drugič udaril v vrata, sem čez luknjo prelepila plakat.”
Takšna je zgodba 35-letne Petre, le ene od mnogih žrtev nasilja, ki so se po pomoč obrnile na Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja. Je ena od osmih, ki se je odločila, da s svojo pripovedjo sodeluje pri nastanku razstave v ljubljanski Galeriji Kresija, ki so jo pripravili kot osrednji dogodek Svetovnih dni delovanja proti nasilju nad ženskami (25. 11. – 10. 12.). “Tiste, ki so želele sodelovati, so se same javile. Zbrali in zapisali smo njihove zgodbe. Nato smo jih posredovali izbranim, raznovrstnim umetnikom. Ti so jih prebrali in vsak je izbral tisto zgodbo, na kateri je želel delati. Tekom projekta so se nekateri precej zbližali, saj so se enkrat ali večkrat dobili, da so se lahko pogovorili o vsaki posamezni zgodbi,” razlaga kustos razstave Božidar Zrinski.
Ena od sodelujočih umetnikov je Valerie Wolf Gang, ki pravi, da je bilo na začetku kar precej negotovosti: “Težko je na prvi kavi takoj začeti govoriti o tem, kako si bil zlorabljen. Počasi, skozi dialog smo se odprli drug drugemu.
V zgodbi te gospe me je šokiralo, da so bili pri nasilju vedno prisotni otroci. Rekla je, da vedno, ko vidi otroško stekleničko, jo ta spomni na nasilje v njeni družini, saj se je začelo prav v tem obdobju.
Otroška steklenička je bila zato glavni navdih za delo.” Orhideje pa so tiste, ki zaznamujejo delo Tadeja Vaukmana:
“Gospa, ki je že vse izgubila, ko se je odločila narediti ta korak, zapustiti moža. Zadnja stvar, ki jo je mož naredil, je, da ji je uničil vse orhideje, ki so ji bile vedno izjemno pri srcu. Upodobil sem žensko, ki leži na postelji, v rokah drži orhidejo, čez glavo pa ima črno vrečko. Hotel sem šokirati. Ljudje prehitro pozabimo na ta problem.”
392 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Umetniška razstava, ki temelji na zgodbah žrtev nasilja, kot uvod v Svetovne dneve delovanja proti nasilju nad ženskami
Umetniška razstava, ki temelji na zgodbah žrtev nasilja, kot uvod v Svetovne dneve delovanja proti nasilju nad ženskami
“Ko sem mu »stopila na živec«, me je pritisnil ob vrata in mi pod vrat pritisnil nož. Češ, da ne more več. Tudi jaz nisem mogla več. Odvrgel je nož in s pestjo, mimo moje glave, udaril v vrata. Vrat takrat nisem pogledala, se mi je pa zazdelo, da vidim kri na njegovi roki. Ko me je spustil, sem brez besed odšla. Zjutraj sem zagledala luknjo, okoli nje pa kri. Odšla sem k staršem. Ko sem prišla nazaj, so bila vrata zamenjana. Dva dni sva bila tiho. Takrat sem si mislila: Zdaj ve, kaj je naredil, saj je pospravil za sabo. Ko je drugič udaril v vrata, sem čez luknjo prelepila plakat.”
Takšna je zgodba 35-letne Petre, le ene od mnogih žrtev nasilja, ki so se po pomoč obrnile na Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja. Je ena od osmih, ki se je odločila, da s svojo pripovedjo sodeluje pri nastanku razstave v ljubljanski Galeriji Kresija, ki so jo pripravili kot osrednji dogodek Svetovnih dni delovanja proti nasilju nad ženskami (25. 11. – 10. 12.). “Tiste, ki so želele sodelovati, so se same javile. Zbrali in zapisali smo njihove zgodbe. Nato smo jih posredovali izbranim, raznovrstnim umetnikom. Ti so jih prebrali in vsak je izbral tisto zgodbo, na kateri je želel delati. Tekom projekta so se nekateri precej zbližali, saj so se enkrat ali večkrat dobili, da so se lahko pogovorili o vsaki posamezni zgodbi,” razlaga kustos razstave Božidar Zrinski.
Ena od sodelujočih umetnikov je Valerie Wolf Gang, ki pravi, da je bilo na začetku kar precej negotovosti: “Težko je na prvi kavi takoj začeti govoriti o tem, kako si bil zlorabljen. Počasi, skozi dialog smo se odprli drug drugemu.
V zgodbi te gospe me je šokiralo, da so bili pri nasilju vedno prisotni otroci. Rekla je, da vedno, ko vidi otroško stekleničko, jo ta spomni na nasilje v njeni družini, saj se je začelo prav v tem obdobju.
Otroška steklenička je bila zato glavni navdih za delo.” Orhideje pa so tiste, ki zaznamujejo delo Tadeja Vaukmana:
“Gospa, ki je že vse izgubila, ko se je odločila narediti ta korak, zapustiti moža. Zadnja stvar, ki jo je mož naredil, je, da ji je uničil vse orhideje, ki so ji bile vedno izjemno pri srcu. Upodobil sem žensko, ki leži na postelji, v rokah drži orhidejo, čez glavo pa ima črno vrečko. Hotel sem šokirati. Ljudje prehitro pozabimo na ta problem.”
V Sloveniji imamo več kot 10 tisoč čebelarjev, ali, povedano drugače, 5 na tisoč prebivalcev, s čimer se uvrščamo v sam svetovni vrh. Tja sodijo slovenski čebelarji tudi glede na svojo strokovnost, napredne čebelarske tehnologije in tradicijo čebelarstva. Na svetovni dan čebel bo ekipa Prvega obiskala Jožefa Kokla iz Preddvora, ki je predstavnik že vsaj tretje generacije čebelarjev v njihovi družini. Kakšna je letošnja čebelarska sezona, kako čebelarji iščejo čebelje paše, kako prenašajo svoje znanje na mlajše rodove in kako utrjujejo zaupanje potrošnikov v slovenski med, boste slišali po pol dvanajsti na Prvem.
Med mnogimi institucijami in zavodi, ki so morali zaradi novega koronavirusa zapreti svoja vrata, je bil tudi Arboretum Volčji Potok – javni zavod, ki sodi med najpomembnejšo vrtno arhitekturno dediščino v Sloveniji in je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Med drugim skrbi za širjenje parkovne in vrtnarske kulture v slovenskem prostoru in se povezuje in sodeluje s podobnimi institucijami po svetu. Arboretum bo obiskala tudi ekipa Prvega in preverila, kako je zaprtje vplivalo na njegovo delovanje in razvoj, kaj lahko obiskovalci po ponovnem odprtju občudujejo in katere so spremembe, ki jih morajo ob obisku parka upoštevati. Pridružite se nam v sredo, ob 11.30, na Prvem.
Na Prvem se selimo v Škofjo Loko, kjer je naša terenska ekipa obiskala Zavod O, zavod škofjeloške mladine. Ta se ukvarja z organiziranjem in izvajanjem mladinskih interesnih dejavnosti s področja kulture, umetnosti, prostega časa, izobraževanja, mednarodnega sodelovanja, založništva in javnega obveščanja. Zavod O s svojim delovanjem povezuje več programskih enot, ki imajo skupen namen: zagotoviti mladim možnosti za neformalno izobraževanje, zabavo in kulturno izražanje. Več boste izvedeli v naslednjih minutah, lepo pozdravljam novinarja Špelo Šebenik in Aleša Ogrina ter tonskega mojstra Francija Modra.
V Muzeju novejše zgodovine Celje ni nikoli tišine, saj tam domuje prvi in edini otroški muzej v Sloveniji. Otroški muzej Hermanov brlog z raznovrstnimi oblikami in metodami dela, ki so prilagojene različnim stopnjam, pomaga otrokom pri spoznavanju in razumevanju sveta. Je muzej za otroke, ki svoje vsebine črpa tako iz preteklosti kot sedanjosti, iz prazničnosti in tudi vsakdanjosti. Herman Lisjak, glavna maskota muzeja, ob letošnji 25-letnici z veseljem sporoča, da je njegovih 22 občasnih in eno stalno razstavo samo v muzejski hiši na Prešernovi 17 obiskalo skoraj tretjino milijona obiskovalcev, natančneje 306.246. Če temu številu dodamo še udeležence na raznovrstnih spremljevalnih programih, 22 razstavah na gostovanjih v slovenskih muzejih in v tujini ter terenskih predstavitvah, lahko rečemo, da se je z vsebinami otroškega muzeja srečalo vsaj pol milijona obiskovalcev. Med njih se je pomešala tudi ekipa Prvega.
Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.
O lanski prenovi Tartinijeve hiše v Piranu ste gotovo že zasledili kakšno novico. Če vas o italijanskem skladatelju in violinistu, ki se je rodil in odraščal v Piranu, zanima več, se nam pridružite ob 11:30. Takrat bo ekipa Prvega potrkala na vrata Tartinijeve hiše in odstrla tančice mojstrovega življenja – v eni najstarejših zgradb v mestu ima svoj prostor glasbenikova violina, črtalnik, pisma, ogledate si lahko celo njegovo posmrtno masko. Letos mineva 250 let od smrti Giuseppeja Tartinija, zato oddajo med drugim posvečamo dogodkom, ki se bodo v zvezi s tem zvrstili v letošnjem letu.
V tokratni oddaji Prvi na obisku bomo obiskali Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), osrednji in največji slovenski javnozdravstveni laboratorij, ki se ukvarja s higiensko in zdravstveno-ekološko dejavnostjo, problematiko varovanja okolja ter s kemijskimi in mikrobiološkimi analizami različnih vrst vzorcev. Deluje kar na enajstih krajih po Sloveniji, ekipa Prvega bo obiskala sedež laboratorija v Mariboru. Ozrli se bomo v zgodovino te ustanove, pokukali na oddelek za mikrobiološke raziskave in izvedeli več o analizah prepovedanih drog. V sredo ob 11.30 na Prvem.
V tednu pred kulturnim praznikom se bo Prvi odpravil na obisk med ljubiteljske gledališčnike v Starem trgu pri Ložu. Obiskali bomo člane Delavsko-prosvetnega društva Svoboda Loška dolina, ki vsako leto z gledališko igro navdušijo tako domačine kot gledalce drugod po Sloveniji in v zamejstvu. Kakšne lastnosti mora imeti dober ljubiteljski igralec, kako brez profesionalnih scenografov in kostumografov pripravijo sceno in kostume, s katerimi težavami se srečujejo amaterska gledališča in zakaj v Loški dolini kljub vsemu vztrajajo že skoraj stoletje?
Zavetišče za zapuščene in izgubljene živali Ljubljana so odprli pred 18-imi leti na svetovni dan živali, 4. oktobra. Na leto oskrbijo približno 2500 živali, največ mačk, na drugem mestu po številu so psi, poskrbeli so tudi že za dihurje, sobne ptice, kunce. Mnoge izgubljene živali po tej poti najdejo svojega lastnika, številnim pa najdejo nov dom. Pomoč živalim ponudijo tudi rejniki in začasni skrbniki. Tokrat predstavljamo njihovo delo in skrb za živali.
Pri Zelenem zabojčku že deset let dvakrat na teden dostavljajo svežo zelenjavo in sadje sedemdesetih slovenskih ekoloških kmetov po vsej Sloveniji. Tako strankam zagotovijo sveže pridelke, kmetom pa redno prodajo. Kako se je porodila iniciativa, ki je zdaj že prava mreža povezanosti med ekološkimi kmeti in gospodinjstvi, kako je organizirana, kaj ponuja in koliko porabnikov je vključenih vanjo, boste lahko slišali v oddaji Prvi na obisku na ekološki kmetiji Studen, na kateri se je vse skupaj začelo, saj je ena prvih certificiranih ekoloških kmetij v Sloveniji.
Ekipa Prvega se je v oddaji Prvi na obisku tokrat odpravila na dvorišče tehniških fakultet v središču Maribora. Tam namreč stoji prototipni superračunalnik imenovan Maister, ki je namenjen razvoju ter testiranju sistemskih in programskih rešitev. Ti bodo podlaga za gradnjo superračunalniškega sistema, ki ga bodo poimenovali Vega. Če bi Vego zagnali že danes, bi bil 20. najzmogljivejši superračunalnik na svetu. V sredo ob 11h in 30 minut smo obiskali tvorce naših superračunalnikih sistemov in poiskali odgovore na vprašanja o tem, zakaj jih potrebujemo, kako nam lahko koristijo in kako vplivajo na naša življenja.
Osnovno šolo Jela Janežiča v Škofji Loki obiskuje 135 učencev s posebnimi potrebami, ki prihajajo iz Škofje Loke, Selške, Poljanske doline, Medvod in Vodic. Šola, kamor prihajajo učenci s posebnimi potrebami, je vključena tudi v nacionalni projekt Ekošola. Še posebej živahno pa je v učilnicah v prazničnem decembru. Vrstijo se prireditve, na katerih učenci sodelujejo in predstavljajo svoje izdelke. Prvi na obisku bo v prednovoletnem času odkrival njihovo ustvarjalnost ter prizadevanja učiteljev, ki spodbujajo učence s težavami pri različnih dejavnostih.
Mladinski dom Malči Beličeve opravlja javno službo na področju vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, po javno veljavnih vzgojno-izobraževalnih programih. Letos je praznoval 90-letnico obstoja. V domu lahko sprejmejo 77 otrok in danes je tam na obisku ekipa Prvega: tehnik Vjekoslav Miketz in novinarja Aleš Ogrin in Cirila Štuber.
V sodobnem svetu je velik problem starejših osamljenost, zato so dobrodošli centri, v katerih starejši združujejo prijetno s koristnim. V Dnevnem centru aktivnosti za starejše v Ljubljani se lahko tako uporabniki učijo angleščino, telovadijo, dobijo brezplačne pravne nasvete, prisluhnejo zanimivim predavanjem, pletejo in klekljajo, predvsem pa se družijo z vrstniki in prostovoljci. Terenska ekipa Prvega bo ob 11.30 obiskala DCA na Gosposvetski, kjer so letos praznovali deset let delovanja.
Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.
Skrb za govorno kulturo ostaja najpomembnejša naloga Društva poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev Slovenije. Čeprav je bil jezik najprej govorjen, je znanje o zborni izreki slovenskega jezika zelo šibko. Kakšen je položaj napovedovalcev danes in kakšno vlogo imajo napovedovalci pri ohranjanju kulture govora? Vse to bo Prvi preveril na dan slovesnosti, ko bosta podeljena priznanje Ane Mlakar in kristalni mikrofon 2019.
Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo razpoloženje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.
Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.
Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.
Neveljaven email naslov