Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na spodnjem, ohranjenem delu fresk so naslikane ptice, maske in girlande
Leto 2017 je celjske arheologe razveselilo z odkritjem izjemno dobro ohranjenih stenskih in stropnih poslikav v eni od nekdanjih premožnejših meščanskih vil pod današnjim Muzejskim trgom. Gre za izjemno najdbo, s katero se lahko primerjajo le še redke ohranjene freske v Pompejih in nekateri primerki iz Porenja. Poslikave, ki prikazujejo motive iz Ovidove pesnitve Metamorfoze, zgodbe o nimfi Siringi in Panu oz. o nastanku Panove piščali ter upodobitev moške in ženske figure na kvadrigi, si je ogledala tudi ekipa Prvega.
Poslikave med redke najdbe uvršča predvsem dejstvo, da gre za freske, ki so do 1,3 m visoko ohranjene na steni, se pravi “in situ”. Poleg številnih fragmentov fresk iz višjega dela stene, ki je bila porušena, se je ohranil tudi strop s poslikavo, ki je dragocenost posebne vrste, poudarjajo v Pokrajinskem muzeju Celje.
Časovno so poslikave umeščene v zadnji del prvega stoletja, točneje med leti 80 in 100 n. št. Torej v čas tik po uničenju Pompejev. Gre za isti stil in podobno motiviko, poudarja dr. Jure Gajšek:
“Tudi sama kakovost poslikav je zelo podobna ali enaka številnim poslikavam v Pompejih. Kar pri nas izstopa, je to, da gre v Celei za moderna izkopavanja. Imamo ves kontekst. Se pravi imamo strop, stene in tla, tako da vemo, kako je bil videti del te hiše. V Pompejih, kjer gre po večini za stara izkopavanja, pa so se določeni deli teh kontekstov izgubili. In to je redka kombinacija, ki Celeo postavlja ne samo v Sloveniji, temveč v okviru Evrope in Mediterana kar visoko. Je ena redkih lokacij, kjer so se ti konteksti ohranili. V Franciji sta morda dve lokaciji, potem seveda Pompeji, Herculaneum in potem je že tu Celea.”
Da so ostanki rimske Celee ohranjeni tako, kot so, ni samo naključje in zgodovinska sreča, razloži direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman, temveč načrtno višanje plasti takratnega mesta:
“V Celei imamo na eni strani veliko prednost – v primerjavi Ljubljane in Emone ter Ptuja s Petoviom – da so te rimske plasti izredno debele. Kajti v Celju so se predvsem umikali Savinji in tudi podtalnicam. Zato so mesto ves čas nadgrajevali in rimske plasti v mestu segajo do štiri ali celo šest metrov globine.”
Ena od specifik Celee je tudi to, da so na območju mesta Celja na večini območja, na katerih so v zadnjih nekaj deset letih dokumentirali te stavbe, odkrili le bogatejše stavbe. Obstaja torej vpogled v način življenja premožnejšega dela prebivalcev, drugi del, verjetno večinski del prebivalstva, pa nam je manj poznan, še dodaja dr. Jure Gajšek.
390 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Na spodnjem, ohranjenem delu fresk so naslikane ptice, maske in girlande
Leto 2017 je celjske arheologe razveselilo z odkritjem izjemno dobro ohranjenih stenskih in stropnih poslikav v eni od nekdanjih premožnejših meščanskih vil pod današnjim Muzejskim trgom. Gre za izjemno najdbo, s katero se lahko primerjajo le še redke ohranjene freske v Pompejih in nekateri primerki iz Porenja. Poslikave, ki prikazujejo motive iz Ovidove pesnitve Metamorfoze, zgodbe o nimfi Siringi in Panu oz. o nastanku Panove piščali ter upodobitev moške in ženske figure na kvadrigi, si je ogledala tudi ekipa Prvega.
Poslikave med redke najdbe uvršča predvsem dejstvo, da gre za freske, ki so do 1,3 m visoko ohranjene na steni, se pravi “in situ”. Poleg številnih fragmentov fresk iz višjega dela stene, ki je bila porušena, se je ohranil tudi strop s poslikavo, ki je dragocenost posebne vrste, poudarjajo v Pokrajinskem muzeju Celje.
Časovno so poslikave umeščene v zadnji del prvega stoletja, točneje med leti 80 in 100 n. št. Torej v čas tik po uničenju Pompejev. Gre za isti stil in podobno motiviko, poudarja dr. Jure Gajšek:
“Tudi sama kakovost poslikav je zelo podobna ali enaka številnim poslikavam v Pompejih. Kar pri nas izstopa, je to, da gre v Celei za moderna izkopavanja. Imamo ves kontekst. Se pravi imamo strop, stene in tla, tako da vemo, kako je bil videti del te hiše. V Pompejih, kjer gre po večini za stara izkopavanja, pa so se določeni deli teh kontekstov izgubili. In to je redka kombinacija, ki Celeo postavlja ne samo v Sloveniji, temveč v okviru Evrope in Mediterana kar visoko. Je ena redkih lokacij, kjer so se ti konteksti ohranili. V Franciji sta morda dve lokaciji, potem seveda Pompeji, Herculaneum in potem je že tu Celea.”
Da so ostanki rimske Celee ohranjeni tako, kot so, ni samo naključje in zgodovinska sreča, razloži direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman, temveč načrtno višanje plasti takratnega mesta:
“V Celei imamo na eni strani veliko prednost – v primerjavi Ljubljane in Emone ter Ptuja s Petoviom – da so te rimske plasti izredno debele. Kajti v Celju so se predvsem umikali Savinji in tudi podtalnicam. Zato so mesto ves čas nadgrajevali in rimske plasti v mestu segajo do štiri ali celo šest metrov globine.”
Ena od specifik Celee je tudi to, da so na območju mesta Celja na večini območja, na katerih so v zadnjih nekaj deset letih dokumentirali te stavbe, odkrili le bogatejše stavbe. Obstaja torej vpogled v način življenja premožnejšega dela prebivalcev, drugi del, verjetno večinski del prebivalstva, pa nam je manj poznan, še dodaja dr. Jure Gajšek.
Kaj imajo skupnega Cankarjev dom, nedavno odprta Vila Schellenburg, Narodna in univerzitetna knjižnica, hotel Kempinski v Portorožu, največja zasebna rezidenčna ladja na svetu in številne druge luksuzne jahte? V vseh najdete izdelke enega najstarejših družinskih podjetij pri nas, ki temelji na 300-letni tradiciji kamnoseštva. Prvi gre na obisk v Marmor Hotavlje, kjer več kot 180 zaposlenih zelo različnih poklicev vsak dan v resničnost spreminja zamisli in želje naročnikov, arhitektov, oblikovalcev in umetnikov.
V zaposlitvenem centru Korak v Kranju je te dni še posebej živahno, saj je njihovo ustvarjanje povezano s predprazničnim vzdušjem. V socialnem podjetju je zdaj zaposlenih 9 invalidov, dva sta vključena v program zaposlitvene rehabilitacije. Delo je prilagojeno posameznikom, njihovim zmožnostim in omejitvam. Tudi zato so izdelki iz lesa in gline tako drugačni, nekaj posebnega, saj tudi v darilni program s pomočjo delovnih mentorjev vnašajo nove ideje, živahnost in razveseljujejo kupce. Ti pa spoštujejo njihovo poslanstvo. Poleg izdelkov pa v ZC Korak nudijo tudi različne storitve.
Pred prihajajočimi božično-novoletnimi prazniki, ko bodo mize polne najrazličnejših dobrot, se je naša terenska ekipa odpravila na Trubarjevo domačijo na Rašici. V pogovoru z gosti bomo izvedeli marsikaj zanimivega o dogajanju v Velikolaški deželi, kjer že od začetka tega meseca poteka Festival božičnega kruha. To je v Trubarjevih krajih pravzaprav veseli december, le poimenovali so ga drugače zaradi ohranjanja tradicije in izročila nesnovne dediščine Slovenije. Poprtnik ali božični kruh že od nekdaj velja za del tradicije božičnih praznikov in je del pomembne kulturne dediščine v tem delu Slovenije. Več pa v prihodnje pol ure, ko bo Prvi na obisku v Velikolaški deželi. Tam sta tonski mojster Damjan Rostan in kočevsko-notranjski dopisnik Marko Škrlj.
Danes se malokdo ne bi strinjal s trditvijo, da smo Slovenci športen narod. Kako tudi ne, saj imamo glede na število prebivalcev kar precej svetovno uspešnih športnic in športnikov v najrazličnejših športnih panogah. Da to ni samoposebi umevno, želijo ob 70. obletnici delovanja opozoriti tudi na Fakulteti za šport, kjer danes (v sredo) to svojo obletnico obeležujejo s slavnostno prireditvijo v Kulturnem centru Španski borci. Naša ekipa pa bo na obisku pogledala v zgodovino Fakultete za šport, v preteklost organiziranja telesne kulture v našem prostoru ter izobraževanja strokovnega kadra, pa tudi v sedanjo usmerjenost fakultete, brez katere takšnih uspehov slovenskih športnikov ne bi bilo. Špela Šebenik in Vladimir Jovanovič sta na Fakulteti za šport.
Uporabljate eUpravo, eDavke, elektronsko zemljiško knjigo, elektronsko podpisovanje? Pomoč pri spoznavanju in uporabi takih javnih digitalnih storitev po novem ponuja kar 222 Digi info točk po vsej Sloveniji. Na njih lahko vsi prebivalci in prebivalke Slovenije vsak delovnik dobijo nasvete in pomoč, kar naj bi bistveno pripomoglo k dvigu digitalnih kompetenc. Projekt, ki je nastal v sodelovanju Ministrstva za digitalno preobrazbo in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, bomo predstavili v tokratni oddaji Prvi na obisku. Andreja Čokl in Damjan Rostan bosta obiskala Digi info točko v Domžalah.
Karizmatična, pogumna in nenavadna naj bi bila pot Rudolfa Maistra. Kljub temu v slovenskem kolektivnem spominu dolgo ni zasedel ustreznega mesta. V sodobnem času pa se je kot feniks dvignil iz pepela. Pripovedovanju zgodb z muzejskimi predmeti kot eni izmed sodobnih oblik muzejske komunikacije se pripisuje čedalje večji pomen. To potrjuje tudi razstava Zgodbe Maistrovih predmetov ali Iz virtualnosti v resničnost. Izvirna Maistrova dediščina, predstavljena na spletu kot virtualna Maistrova pot, je dobila priložnost, da obiskovalkam in obiskovalcem iz oči v oči pove svojo zgodbo. Generalova dediščina je iz ustanov, ki so leta 2021 skupaj ustvarile omenjeni spletni projekt in ki to dragoceno preteklost raziskujejo ter hranijo za prihodnje rodove. Predstavljena bo tudi v Maistrovi hiši, kamor se Prvi odpravlja na obisk tik pred dnevom slovenskega pesnika, generala in borca za severno mejo.
Skoraj polovica Slovenije leži na kraških tleh in več kot polovica pitne vode, s katero se oskrbujemo, priteče iz kraških vodonosnikov. Slovenska pokrajina Kras je botrovala poimenovanju vseh tovrstnih pokrajin na svetu, številni izrazi za kraške pojave pa izhajajo iz slovenskega jezika. Zasluga gre gotovo Inštitutu za raziskovanje krasa, ki sicer deluje v sklopu Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, s svojimi sodelavci pa predstavlja vodilno raziskovalno in študijsko središče v mednarodnem prostoru. V stavbi v središču Postojne so se rojevale številne znanstvene discipline, povezane s krasom, zato radi rečemo, da je to mesto na prepihu med Primorsko in Notranjsko središče svetovnega krasoslovja. Inštitut letos obeležuje 75-letnico delovanja in prav to je botrovalo odločitvi, da ga obišče tudi naša terenska ekipa, ki jo sestavljata Sabrina Mulec in Damjan Rostan.
Ekipa Prvega gre tokrat v vasico Rigonce, ki se je zapisala v slovensko zgodovino kot ena od ključnih vstopnih točk beguncev v Evropo v letu 2015. Časovno so se razmere spremenile, vendar migrantske poti ostajajo. Vaščani obmejnih krajev v Posavju na svojih dvoriščih še vedno srečujejo migrante. Kakšni ukrepi so bili sprejeti za obvladovanje razmer na terenu, kako sodelujejo slovenski in hrvaški obmejni policisti ter kako na migrante gledajo domačini? O vsem tem v oddaji Prvi na obisku.
V tokratni oddaji se odpravljamo na potovanje skozi šolski čas in zgodovino. Spoznali boste, kako so se šole v Dolenjskih Toplicah razvijale od svojih skromnih začetkov kot enorazrednice v 19. stoletju, do sodobne šole, ki prav letos praznuje 50-letnico. Pred slavnostno prireditvijo, ki bo jutri potekala na šolskem igrišču, sta se v to zdraviliško mesto odpravila tonski tehnik Vladimir Jovanović in novinar Rok Valenčič.
Občina Ljubno v Zgornji Savinjski dolini je bila ena od najbolj prizadetih občin v poplavah pred dobrima dvema mesecema. Tam so plazovi in povodenj popolnoma uničili ali pa močno poškodovali 10 hiš, zalita je bila tamkajšnja poslovna cona, med drugim podjetje KLS z 250. zaposlenimi. Veliko škode je tudi na cestni, komunalni in drugi infrastrukturi. Ribiški turizem, ki se je v zadnjem obdobju v tem delu države razcvetel je na tleh, poškodovana je tudi tamkajšnja skakalnica. A domačini ne sedijo križem rok, o tem kako se pobirajo na noge, kaj jim je uspelo že narediti in kaj so glavni izzivi, bo poizvedovala naša terenska ekipa.
Streljaj od središča Ljubljane, sredi hrupa vsakdanjega življenja, se skriva oaza ustvarjalnosti. To je Varstveno delovni center Tončke Hočevar, ki ta mesec obeležuje 55-letnico delovanja. Odraslim z motnjo v duševnem in telesnem razvoju pomaga najti poti k razvoju, samostojnosti in izražanju. Center skozi izobraževalne, terapevtske in umetniške programe ustvarja priložnosti za osebno rast posameznikov. V tokratni oddaji razkrivamo, kako programi centra spreminjajo življenja posameznikov s posebnimi potrebami.
V najstarejšem slovenskem mestu obeležujejo 130-letnico Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Gre za tretjo najstarejšo tovrstno ustanovo pri nas – za Ljubljano in Celjem - ki se med drugim ponaša s štirimi zbirkami nacionalnega pomena, pri čemer sta bili nedavno prenovljeni zbirki historičnih glasbil, letos pa še zbirka orožja na ptujskem gradu.
Letošnji Dnevi evropske kulturne dediščine so tokrat namenjeni redkim dragocenim znanjem, spretnostim in poklicem. Te že vrsto let ohranjajo tudi številni rokodelci, znani mojstri in mojstrice, povezani v Rokodelski center Duo Škofja Loka. Pozabljene poklice, rokodelstvo in ročne spretnosti pa v Tednu kulturne dediščine spoznavajo tudi učenci in otroci v škofjeloških osnovnih šolah in vrtcih. Na Osnovni šoli Škofja Loka mesto učenci pri pouku odkrivajo kulturno dediščino, pozabljene obrti mesta, sodelujejo v delavnicah Loškega muzeja, urijo ročne spretnosti ter tako pomembno prispevajo k varovanju in ohranjanju kulturne in etnološke dediščine v lokalnem okolju.
Posledice uničujočih poplav ne čutijo le prebivalci, ki bodo, kot vse kaže, zimo preživeli zunaj poplavljenih domov. Čez noč je ugasnil tudi turizem in to po vsej Koroški, tudi v manj ali celo neogroženih delih regije. Tudi z obiskom turističnih znamenitosti prispevamo k okrevanju regije po poplavah, so povedale gostje današnjega terenskega studia na Prevaljah: Anja Vajde s koroške regionalne razvojne agencije, Nataša Lačen, nekdanja olimpijka in promotorka jeklenice Olimpline v Črni, Suzana Fajmut Šturcl, zdaj predstavnica Geoparka, prej pa dolgoletna direktorica Podzemlja Pece ter Martina Verčkovnik, predstavnica Koroških splavarjev.
Da časovni stroj zares obstaja, dokazuje Pika Nogavička, ki je te dni prevzela oblast v Velenju. Štiriintrideseti največji otroški festival v Sloveniji je spremenila v velik časovni stroj, kjer lahko na štirih prizoriščih potujemo od predvčerajšnjega do pojutrišnjega dne. Ob dopoldnevih Velenje polnijo šolarji iz različnih delov Slovenije, popoldnevi pa so namenjeni družinam in družinskemu ustvarjanju. Z vso to zasnovo Pikin festival ostaja vodilni festival kulturne vzgoje, zabave in družinskega druženja.
Slovenija je svetovno znana po tem, da dosega velike uspehe na športnih prizoriščih. Neverjetne rezultate v različnih športnih panogah dosega veliko izjemnih posameznikov, hkrati pa je eden izmed najmanjših narodov, ki se jim je uspelo uvrstiti na največja svetovna tekmovanja v vseh pomembnejših kolektivnih športih. Širina slovenske športne dediščine je na ogled tudi v Muzeju športa, ki pa kljub dvajsetletnemu obstoju še zmeraj nima svojih prostorov. V muzejskih zbirkah hranijo približno 12.000 predmetov, poleg njih pa imajo še bogato fototeko, dokumentarni oddelek in knjižnico. Tja se na obisk odpravlja tudi ekipa Prvega. Marko Rozman je med drugim preveril, kaj vse je na ogled javnosti in kako lahko pri trenutni kampanji prispevajo k bogatitvi muzejskih zbirk tudi državljanke in državljani.
Prvi gre tokrat na obisk v leto 1963! Takrat je namreč nastal prvi slovenski barvni celovečerni film Srečno, Kekec. Film je še vedno zelo priljubljen, poznajo ga vse generacije, nagrajen je bil tudi v tujini. Takrat približno desetletni Velemir Gjurin, Martin Mele in Blanka Kos so v filmu odigrali glavne Vandotove junake – Kekca, Rožleta in Mojco. Letos so se po mnogih letih spet srečali in pred sobotnim praznovanjem v Trenti so prišli na obisk v studio Prvega in z Andrejo Čokl delili svoje spomine na film.
Zdravniki so si že desetletja enotni: zdravljenje na Debelem rtiču združuje pozitivne vplive in zdravilne učinke morske vode, ugodnega in blažilnega mediteranskega podnebja in strokovne nege. Prvi je danes obiskal Zdravilišče Rdečega križa Slovenije Debeli rtič, kjer že od leta 1956 z ustreznimi medicinskimi, terapevtskimi in športnimi kapacitetami pomagajo otrokom, mladostnikom, družinam in starejšim pri premagovanju številnih zdravstvenih težav. Kot del Rdečega križa spodbujajo ter širijo vrednote zdravja in zdravega življenja s praktičnimi programi varovanja in krepitve zdravja.
Slepi in slabovidni lahko poletni oddih preživijo tudi v Domu Mimi Breznik v Izoli. Dom se imenuje po dolgoletni predsednici Zveze društev slepih in slabovidnih Mariji Mimi Breznik, ki je pri 19. letih oslepela tudi sama. Plaža v Izoli je prilagojena za slepe in slabovidne, saj je pot do morja označena s taktilnimi oznakami, na oviro, denimo stopnico, opozarja živo rumena barva, kopalke in kopalce pa vedno spremlja glasba iz zvočnikov; tako namreč natanko vedo, koliko so oddaljeni od obale. Dom v Izoli je obdan z veliko drevesi in zelenja in je prava sprostitvena oaza za slepe in slabovidne.
Na vrhuncu poletne turistične sezone se bomo ustavili v Velenju, kjer ves teden gostijo ljubitelje metal glasbe z vsega sveta. Okoli pet tisoč obiskovalcev dnevno pričakujejo na festivalu, ki združuje različne generacije. Pa ne gre le za festival glasbe, pri Metaldays je v ospredju drugačen način preživljanja poletnih počitnic. Ob glasbi je v ospredju Slovenija kot turistična destinacija in lokalno okolje kot priložnost za raziskovanje. V parku Vista ob Velenjskem jezeru, ki velja za največji prireditveni prostor, sta Metka Pirc in Jernej Boc.
Neveljaven email naslov