Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na spodnjem, ohranjenem delu fresk so naslikane ptice, maske in girlande
Leto 2017 je celjske arheologe razveselilo z odkritjem izjemno dobro ohranjenih stenskih in stropnih poslikav v eni od nekdanjih premožnejših meščanskih vil pod današnjim Muzejskim trgom. Gre za izjemno najdbo, s katero se lahko primerjajo le še redke ohranjene freske v Pompejih in nekateri primerki iz Porenja. Poslikave, ki prikazujejo motive iz Ovidove pesnitve Metamorfoze, zgodbe o nimfi Siringi in Panu oz. o nastanku Panove piščali ter upodobitev moške in ženske figure na kvadrigi, si je ogledala tudi ekipa Prvega.
Poslikave med redke najdbe uvršča predvsem dejstvo, da gre za freske, ki so do 1,3 m visoko ohranjene na steni, se pravi “in situ”. Poleg številnih fragmentov fresk iz višjega dela stene, ki je bila porušena, se je ohranil tudi strop s poslikavo, ki je dragocenost posebne vrste, poudarjajo v Pokrajinskem muzeju Celje.
Časovno so poslikave umeščene v zadnji del prvega stoletja, točneje med leti 80 in 100 n. št. Torej v čas tik po uničenju Pompejev. Gre za isti stil in podobno motiviko, poudarja dr. Jure Gajšek:
“Tudi sama kakovost poslikav je zelo podobna ali enaka številnim poslikavam v Pompejih. Kar pri nas izstopa, je to, da gre v Celei za moderna izkopavanja. Imamo ves kontekst. Se pravi imamo strop, stene in tla, tako da vemo, kako je bil videti del te hiše. V Pompejih, kjer gre po večini za stara izkopavanja, pa so se določeni deli teh kontekstov izgubili. In to je redka kombinacija, ki Celeo postavlja ne samo v Sloveniji, temveč v okviru Evrope in Mediterana kar visoko. Je ena redkih lokacij, kjer so se ti konteksti ohranili. V Franciji sta morda dve lokaciji, potem seveda Pompeji, Herculaneum in potem je že tu Celea.”
Da so ostanki rimske Celee ohranjeni tako, kot so, ni samo naključje in zgodovinska sreča, razloži direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman, temveč načrtno višanje plasti takratnega mesta:
“V Celei imamo na eni strani veliko prednost – v primerjavi Ljubljane in Emone ter Ptuja s Petoviom – da so te rimske plasti izredno debele. Kajti v Celju so se predvsem umikali Savinji in tudi podtalnicam. Zato so mesto ves čas nadgrajevali in rimske plasti v mestu segajo do štiri ali celo šest metrov globine.”
Ena od specifik Celee je tudi to, da so na območju mesta Celja na večini območja, na katerih so v zadnjih nekaj deset letih dokumentirali te stavbe, odkrili le bogatejše stavbe. Obstaja torej vpogled v način življenja premožnejšega dela prebivalcev, drugi del, verjetno večinski del prebivalstva, pa nam je manj poznan, še dodaja dr. Jure Gajšek.
390 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Na spodnjem, ohranjenem delu fresk so naslikane ptice, maske in girlande
Leto 2017 je celjske arheologe razveselilo z odkritjem izjemno dobro ohranjenih stenskih in stropnih poslikav v eni od nekdanjih premožnejših meščanskih vil pod današnjim Muzejskim trgom. Gre za izjemno najdbo, s katero se lahko primerjajo le še redke ohranjene freske v Pompejih in nekateri primerki iz Porenja. Poslikave, ki prikazujejo motive iz Ovidove pesnitve Metamorfoze, zgodbe o nimfi Siringi in Panu oz. o nastanku Panove piščali ter upodobitev moške in ženske figure na kvadrigi, si je ogledala tudi ekipa Prvega.
Poslikave med redke najdbe uvršča predvsem dejstvo, da gre za freske, ki so do 1,3 m visoko ohranjene na steni, se pravi “in situ”. Poleg številnih fragmentov fresk iz višjega dela stene, ki je bila porušena, se je ohranil tudi strop s poslikavo, ki je dragocenost posebne vrste, poudarjajo v Pokrajinskem muzeju Celje.
Časovno so poslikave umeščene v zadnji del prvega stoletja, točneje med leti 80 in 100 n. št. Torej v čas tik po uničenju Pompejev. Gre za isti stil in podobno motiviko, poudarja dr. Jure Gajšek:
“Tudi sama kakovost poslikav je zelo podobna ali enaka številnim poslikavam v Pompejih. Kar pri nas izstopa, je to, da gre v Celei za moderna izkopavanja. Imamo ves kontekst. Se pravi imamo strop, stene in tla, tako da vemo, kako je bil videti del te hiše. V Pompejih, kjer gre po večini za stara izkopavanja, pa so se določeni deli teh kontekstov izgubili. In to je redka kombinacija, ki Celeo postavlja ne samo v Sloveniji, temveč v okviru Evrope in Mediterana kar visoko. Je ena redkih lokacij, kjer so se ti konteksti ohranili. V Franciji sta morda dve lokaciji, potem seveda Pompeji, Herculaneum in potem je že tu Celea.”
Da so ostanki rimske Celee ohranjeni tako, kot so, ni samo naključje in zgodovinska sreča, razloži direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman, temveč načrtno višanje plasti takratnega mesta:
“V Celei imamo na eni strani veliko prednost – v primerjavi Ljubljane in Emone ter Ptuja s Petoviom – da so te rimske plasti izredno debele. Kajti v Celju so se predvsem umikali Savinji in tudi podtalnicam. Zato so mesto ves čas nadgrajevali in rimske plasti v mestu segajo do štiri ali celo šest metrov globine.”
Ena od specifik Celee je tudi to, da so na območju mesta Celja na večini območja, na katerih so v zadnjih nekaj deset letih dokumentirali te stavbe, odkrili le bogatejše stavbe. Obstaja torej vpogled v način življenja premožnejšega dela prebivalcev, drugi del, verjetno večinski del prebivalstva, pa nam je manj poznan, še dodaja dr. Jure Gajšek.
Na Prvem se selimo v Škofjo Loko, kjer je naša terenska ekipa obiskala Zavod O, zavod škofjeloške mladine. Ta se ukvarja z organiziranjem in izvajanjem mladinskih interesnih dejavnosti s področja kulture, umetnosti, prostega časa, izobraževanja, mednarodnega sodelovanja, založništva in javnega obveščanja. Zavod O s svojim delovanjem povezuje več programskih enot, ki imajo skupen namen: zagotoviti mladim možnosti za neformalno izobraževanje, zabavo in kulturno izražanje. Več boste izvedeli v naslednjih minutah, lepo pozdravljam novinarja Špelo Šebenik in Aleša Ogrina ter tonskega mojstra Francija Modra.
V Muzeju novejše zgodovine Celje ni nikoli tišine, saj tam domuje prvi in edini otroški muzej v Sloveniji. Otroški muzej Hermanov brlog z raznovrstnimi oblikami in metodami dela, ki so prilagojene različnim stopnjam, pomaga otrokom pri spoznavanju in razumevanju sveta. Je muzej za otroke, ki svoje vsebine črpa tako iz preteklosti kot sedanjosti, iz prazničnosti in tudi vsakdanjosti. Herman Lisjak, glavna maskota muzeja, ob letošnji 25-letnici z veseljem sporoča, da je njegovih 22 občasnih in eno stalno razstavo samo v muzejski hiši na Prešernovi 17 obiskalo skoraj tretjino milijona obiskovalcev, natančneje 306.246. Če temu številu dodamo še udeležence na raznovrstnih spremljevalnih programih, 22 razstavah na gostovanjih v slovenskih muzejih in v tujini ter terenskih predstavitvah, lahko rečemo, da se je z vsebinami otroškega muzeja srečalo vsaj pol milijona obiskovalcev. Med njih se je pomešala tudi ekipa Prvega.
Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.
O lanski prenovi Tartinijeve hiše v Piranu ste gotovo že zasledili kakšno novico. Če vas o italijanskem skladatelju in violinistu, ki se je rodil in odraščal v Piranu, zanima več, se nam pridružite ob 11:30. Takrat bo ekipa Prvega potrkala na vrata Tartinijeve hiše in odstrla tančice mojstrovega življenja – v eni najstarejših zgradb v mestu ima svoj prostor glasbenikova violina, črtalnik, pisma, ogledate si lahko celo njegovo posmrtno masko. Letos mineva 250 let od smrti Giuseppeja Tartinija, zato oddajo med drugim posvečamo dogodkom, ki se bodo v zvezi s tem zvrstili v letošnjem letu.
V tokratni oddaji Prvi na obisku bomo obiskali Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), osrednji in največji slovenski javnozdravstveni laboratorij, ki se ukvarja s higiensko in zdravstveno-ekološko dejavnostjo, problematiko varovanja okolja ter s kemijskimi in mikrobiološkimi analizami različnih vrst vzorcev. Deluje kar na enajstih krajih po Sloveniji, ekipa Prvega bo obiskala sedež laboratorija v Mariboru. Ozrli se bomo v zgodovino te ustanove, pokukali na oddelek za mikrobiološke raziskave in izvedeli več o analizah prepovedanih drog. V sredo ob 11.30 na Prvem.
V tednu pred kulturnim praznikom se bo Prvi odpravil na obisk med ljubiteljske gledališčnike v Starem trgu pri Ložu. Obiskali bomo člane Delavsko-prosvetnega društva Svoboda Loška dolina, ki vsako leto z gledališko igro navdušijo tako domačine kot gledalce drugod po Sloveniji in v zamejstvu. Kakšne lastnosti mora imeti dober ljubiteljski igralec, kako brez profesionalnih scenografov in kostumografov pripravijo sceno in kostume, s katerimi težavami se srečujejo amaterska gledališča in zakaj v Loški dolini kljub vsemu vztrajajo že skoraj stoletje?
Zavetišče za zapuščene in izgubljene živali Ljubljana so odprli pred 18-imi leti na svetovni dan živali, 4. oktobra. Na leto oskrbijo približno 2500 živali, največ mačk, na drugem mestu po številu so psi, poskrbeli so tudi že za dihurje, sobne ptice, kunce. Mnoge izgubljene živali po tej poti najdejo svojega lastnika, številnim pa najdejo nov dom. Pomoč živalim ponudijo tudi rejniki in začasni skrbniki. Tokrat predstavljamo njihovo delo in skrb za živali.
Pri Zelenem zabojčku že deset let dvakrat na teden dostavljajo svežo zelenjavo in sadje sedemdesetih slovenskih ekoloških kmetov po vsej Sloveniji. Tako strankam zagotovijo sveže pridelke, kmetom pa redno prodajo. Kako se je porodila iniciativa, ki je zdaj že prava mreža povezanosti med ekološkimi kmeti in gospodinjstvi, kako je organizirana, kaj ponuja in koliko porabnikov je vključenih vanjo, boste lahko slišali v oddaji Prvi na obisku na ekološki kmetiji Studen, na kateri se je vse skupaj začelo, saj je ena prvih certificiranih ekoloških kmetij v Sloveniji.
Ekipa Prvega se je v oddaji Prvi na obisku tokrat odpravila na dvorišče tehniških fakultet v središču Maribora. Tam namreč stoji prototipni superračunalnik imenovan Maister, ki je namenjen razvoju ter testiranju sistemskih in programskih rešitev. Ti bodo podlaga za gradnjo superračunalniškega sistema, ki ga bodo poimenovali Vega. Če bi Vego zagnali že danes, bi bil 20. najzmogljivejši superračunalnik na svetu. V sredo ob 11h in 30 minut smo obiskali tvorce naših superračunalnikih sistemov in poiskali odgovore na vprašanja o tem, zakaj jih potrebujemo, kako nam lahko koristijo in kako vplivajo na naša življenja.
Osnovno šolo Jela Janežiča v Škofji Loki obiskuje 135 učencev s posebnimi potrebami, ki prihajajo iz Škofje Loke, Selške, Poljanske doline, Medvod in Vodic. Šola, kamor prihajajo učenci s posebnimi potrebami, je vključena tudi v nacionalni projekt Ekošola. Še posebej živahno pa je v učilnicah v prazničnem decembru. Vrstijo se prireditve, na katerih učenci sodelujejo in predstavljajo svoje izdelke. Prvi na obisku bo v prednovoletnem času odkrival njihovo ustvarjalnost ter prizadevanja učiteljev, ki spodbujajo učence s težavami pri različnih dejavnostih.
Mladinski dom Malči Beličeve opravlja javno službo na področju vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, po javno veljavnih vzgojno-izobraževalnih programih. Letos je praznoval 90-letnico obstoja. V domu lahko sprejmejo 77 otrok in danes je tam na obisku ekipa Prvega: tehnik Vjekoslav Miketz in novinarja Aleš Ogrin in Cirila Štuber.
V sodobnem svetu je velik problem starejših osamljenost, zato so dobrodošli centri, v katerih starejši združujejo prijetno s koristnim. V Dnevnem centru aktivnosti za starejše v Ljubljani se lahko tako uporabniki učijo angleščino, telovadijo, dobijo brezplačne pravne nasvete, prisluhnejo zanimivim predavanjem, pletejo in klekljajo, predvsem pa se družijo z vrstniki in prostovoljci. Terenska ekipa Prvega bo ob 11.30 obiskala DCA na Gosposvetski, kjer so letos praznovali deset let delovanja.
Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.
Skrb za govorno kulturo ostaja najpomembnejša naloga Društva poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev Slovenije. Čeprav je bil jezik najprej govorjen, je znanje o zborni izreki slovenskega jezika zelo šibko. Kakšen je položaj napovedovalcev danes in kakšno vlogo imajo napovedovalci pri ohranjanju kulture govora? Vse to bo Prvi preveril na dan slovesnosti, ko bosta podeljena priznanje Ane Mlakar in kristalni mikrofon 2019.
Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo razpoloženje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.
Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.
Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.
Od orodja, orožja in posod v manjših obrtniških delavnicah do železniških tirov, vozil, konstrukcij stavb in mostov ter celo največjega ledolomilca na svetu. Vse to sodi v bogato dediščino jeklarstva na Slovenskem, ki se je začelo pred sto petdesetimi leti z ustanovitvijo Kranjske industrijske družbe, predhodnice Železarne Jesenice in današnje Skupine SIJ. Pretekle in sedanje tokove »jeklene krvi« odkrivamo v Gornjesavskem muzeju Jesenice.
Tudi pri nas so potrošniki vse bolj ozaveščeni in povprašujejo po živilih, pridobljenih na tradicionalen način. Ena teh metod je proizvodnja senenega mleka in mesa, v katerem tudi kmetje vidijo novo podjetniško priložnost. Drugačna tehnologija sicer prinaša več stroškov in manjšo donosnost, vendar kaže, da so ljudje za kakovost pripravljeni plačati več. Kakšne so izkušnje s proizvodnjo in prodajo senenega mleka, bo terenska ekipa Prvega preverila na kmetiji Apat v Šoštanju.
Neveljaven email naslov