V osrčju kočevskih gozdov, daleč od urbanih središč, povsem na samem se nahaja kmetija Rajhenav. Vas z enakim imenom, v kateri je nekoč živelo tudi do 250 kočevskih Nemcev, je bila med vojno, ko so Nemci odšli, požgana, danes pa jo naseljujeta le dva prebivalca, ki vodita daleč največjo kmetijo na Kočevskem. Na 160 ha, kar je za slovenske razmere nepredstavljivo, gojita več kot 200 glav živine. Kakšno je samotno kmečko življenje sredi kočevskih gozdov, kako kljubujeta snegu, s katerim v teh krajih narava ne skopari ter kako sobivata z divjimi živalmi in neukrotljivo kočevsko naravo, izvemo v oddaji Prvi na obisku. Rajhenav bosta obiskala Drago Balažič in Peter Močnik.

V vasi Rajhenav je nekoč živelo do 250 ljudi, danes pa jo naseljujeta le dva stalna prebivalca. Na njuni kmetiji je več kot 200 glav govedi, nekaj konjev, oslov in drobnice.

V osrčju kočevskih gozdov, daleč od urbanih središč, povsem na samem se nahaja kmetija Rajhenav. Nekoč je bila tam vas z enakim imenom, v kateri je v drugi polovici 19. stoletja živelo do 280 Kočevarjev, potem pa je število prebivalcev zmanjševalo in pred 2. svetovno vojno jih je bilo okoli 130, večinoma kočevskih Nemcev. Ko je to območje padlo pod italijansko okupacijo, so se vsi Kočevarji umaknili na ozemlje pod oblastjo Reicha, v roški ofenzivi pa so Italijani vas požgali do tal. Po vojni je bilo tam državno posestvo, v 80-ih letih 20. stoletja pa je Jugoslovanska vojska do tja potegnila elektriko in telefonsko linijo in tam začela z vzrejo govedi za potrebe vojske.

V Rajhenavu sta danes le dve hišni številki, a naseljena je samo ena hiša, v kateri stalno živita Alojz in Majda Vrbnik ter morda še en ali dva delavca, ki sta zaposlena na eni največjih kmetij na Kočevskem in eni večjih v Sloveniji. Brdnikova – gospodar Alojz je v Rajhenav prišel leta 1996 - gojita več kot 200 glav živine, daleč največ predstavljajo krave in biki mesne pasme limuzin.  To je sicer plemenska postaja, kar pomeni, da se ukvarjajo z vzrejo živali za razplod. Poleg tega imajo še konje, osle in nekaj malega drobnice ter čebele. Kmetija obsega več kot 160 ha pašnikov, v najemu pa imajo še 100 ha travnikov.

»Nismo edina kmetija v kočevskih gozdovih, smo pa vse kmetije precej oddaljene med seboj. Do prvega soseda, ki ima traktor, je 8 km, kar pomeni, da moramo vse, kar potrebujemo, imeti na dvorišču. Ali je to eden ali dva ali pet traktorjev ni pomembno, imeti jih moramo toliko, kolikor jih potrebujemo. Enako to velja za delovno silo. Pri toliko živalih, kot jih imamo mi, potrebujemo enega ali dva delavca«, pove Alojz Brdnik.

Kakšno je kmečko življenje sredi kočevskih gozdov, kako kljubujejo snegu, s katerim v teh krajih narava ne skopari ter kako sobivajo z divjimi živalmi in neukrotljivo kočevsko naravo, sta pojasnila Alojz in Majda Brdnik.

»Tudi dopust si privoščiva. Ker se zadnja leta nisva mogla pogosteje hodit kopat v toplice ali na kopališča, sva si naredila doma jacuzzi. Zvečer, po delu, greva lahko v jacuzzi in se tam sprostiva in to je najin počitek«, pravi gospa Majda Brdnik.

Na kmetiji Rajhenav  se ukvarjajo tudi s turizmom, saj imajo 3 sobe z desetimi posteljami, prostor za kampiranje, po predhodnem naročilu pa se lahko obiskovalci tudi okrepčajo z jedmi doma pridelanega mesa in zelenjave, za kar poskrbi gospodinja Majda. Gostov je bilo do letos iz leta v leto več, kajti kočevski gozdovi ponujajo ogromno možnosti za sprehode, kolesarjenje in raziskovanje rastlinskega in živalskega sveta, o čemer je v oddaji Prvi na obisku pripovedovala popotnica, fotografinja in poznavalka teh krajev Petra Draškovič Pelc.

"Kočevski Rog je zanimiv za kolesarjenje, pohodništvo, ljubitelje narave, ugotavlja Petra Draškovič Pelc. Roška pešpot vsako leto pripelje ogromno enodnevnih obiskovalcev, vsako tretjo soboto v aprilu je že tradicionalni Vzdržljivostni pohod po medvedovih stopinjah, vse več pa je tudi gostov, ki sem pridejo za več dni in želijo doživeti naravo tega območja, želijo spoznati in doživeti gozd kot tak, ga začutiti. In tu nedaleč je naša »kraljica Roga«, 5 let stara jelka, ki si jo je vsekakor treba ogledati«.