Ekipa Prvega se tokrat na obisk odpravlja na Radio Študent. Radio, ki je unikum v slovenskem, zaradi svoje žlahtne tradicije tudi v evropskem prostoru. Nastal je kot neposredna posledica študentskih demonstracij iz leta 1968, 9. maja 1969 ga je ustanovila Zveza skupnosti študentov Slovenije. Tako kot lokalne postaje je bil popolnoma neodvisen od Radia Ljubljana in je prva študentska radijska postaja v Evropi. Navkljub izjemno pomembni vlogi tega medija v slovenski in tudi evropski medijski krajini, RŠ skoraj od njegove ustanovitve vedno znova bojuje za svoj obstoj in neodvisnost.

Radio Študent je nastal kot neposredna posledica študentskih demonstracij iz leta 1968

Ekipa Prvega se tokrat na obisk odpravlja na Radio Študent. Radio, ki je unikum v slovenskem, zaradi svoje žlahtne tradicije tudi v evropskem prostoru. Nastal je kot neposredna posledica študentskih demonstracij iz leta 1968, 9. maja 1969 ga je ustanovila Zveza skupnosti študentov Slovenije. Tako kot lokalne postaje je bil popolnoma neodvisen od Radia Ljubljana in je prva študentska radijska postaja v Evropi. Navkljub izjemno pomembni vlogi tega medija v slovenski in tudi evropski medijski krajini, RŠ skoraj od njegove ustanovitve vedno znova bojuje za svoj obstoj in neodvisnost.

Odgovorni urednik RŠ, Matjaž Zorec o tem, kakšno je trenutno finančno stanje in status RŠ, ko je novoizvoljeni študentski zbor Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) na nedavnem zasedanju odločal o proračunu za leto 2021, v katerem pa ni več postavke za sofinanciranje tega radia:

»Situacija s financiranjem se je razpletla samo do neke mere. Naša usoda je še vedno negotova. Še vedno smo sredi pogajanj. Naše zahteve so pa jasne. 120 tisoč evrov za letos za neko normalno delovanje in prekinitve z vsemi poskusi odprodaje ustanoviteljstva.«

Radio Študent beleži več kot trideset tisoč poslušalcev na teden. A kot poudarja Zorec:

»Visoka poslušanost, komerciala nikoli ni bilo bistvo Radia Študent. Mi smo nepridobitni medij, študentski medij in kot tak delujemo v javnem interesu. Nam se gre za kvalitetne vsebine in ne te površinske stvari na prvo žogo. Delujemo tudi kot NVO in kot skupnostni medij. Imamo manjšinske oddaje, oddaje, ki so namenjene ranljivim skupinam. Tudi oddajo o brezdomcih, o migrantih, o LGBT skupnosti. Pokrivamo vse te ranljive družbene skupine, ki sicer niso zastopane v drugih večjih medijih.«

Luka Škoberne je bil prvi urednik RŠ od leta 1969 dalje. Takole pripoveduje o povodih in motivih za nastanek RŠ:

"Dejstvo je, da je študentsko populacijo, zlasti mlade, zelo prizadela socialna kriza. Po reformi 64 leta so se socialne razlike v takratni državi povečevali. Štipendije je bilo vedno manj, niso se gradili domovi za študente, tudi neodvisnost univerze je bila ogrožena. Zunanja okoliščina je bila vojna v Vietnamu. Mladino po vsem svetu je to takrat zelo razjezilo. Ko smo skušali razumeti, kaj smo dosegli z demonstracijami v začetku poletja leta 1968, smo ugotovili, da ne študentska ne širša javnost o teh zadevah pravzaprav ni veliko vedela. Zato smo sklenili, da ustanovimo Radio Študent."

Med ustanovitelji in nekdanjimi sodelavci Radia Študent je bil tudi priznani sociolog dr. Rastko Močnik. Radio Študent je odigral tudi pomembno vlogo pri demokratizaciji Slovenije. Na vprašanje, ali je takšen fenomen ponovljiv, pravi takole:

"Seveda je ponovljivo. Saj nimamo demokracije. Mi živimo pod vladavino strank. To je buržoazna demokracija, ki je v krizi. Saj vidite, kaj dela sedanja vlada."

Ko govorimo o RŠ, moramo gledati zlasti na revolucionarne prelome, ki jih je vpeljal RŠ, poudarja dr. Močnik:

"Vpeljal je vsakdanjo govorico v javno občevanje. Tega pred njim ni bilo. Vpeljal je neposredno javljanje v program brez uredniških posegov, še manj brez kakršnekoli cenzure. Skratka, RŠ je bistveno vplival na medijski sistem v Sloveniji in še danes to dela. RŠ pokriva tisto, česar vladajoča občila ne pokrivajo. RŠ je edino pomembno občilo, ki predstavlja teorijo splošni javnosti. Ki prebija elitistično kletko, v katero je tehnokratska znanost danes zaprta in to širi med široko javnost."

Brez RŠ bi se slovenski medijski prostor bistveno spremenil in to na slabše, nadaljuje dr. Močnik:

"Jaz mislim, da je ta napad na RŠ napad na kulturni nivo na raven, na standard, ki smo ga dosegli tudi po zaslugi RŠ v zadnjih 50-ih letih."

Dr. Močnik, kakšno avtonomijo pa je RŠ imel ob ustanovitvi? Zakaj je partija dovolila RŠ-u poročanje o stvareh, o katerih niso mogli obširneje poročati niti osrednji mediji, denimo o zasedbi fakultet in podobnem?

"Ne smete govorit o tem, da je partija dovolila, ker to je bil samoupravni socializem, ki je zelo zapleten sistem in ki je bil v marsičem bolj demokratičen kot je sedanji, kjer pač vladajo stranke in nevidni lobiji. RŠ je rezultat študentskega gibanja, ki se je v Sloveniji začelo že v šolskem letu 63/64. Torej pred začetki študentskih gibanj v ZDA, v Berkleyu. In študentsko gibanje je takrat, ko je nastal RŠ, bilo že zelo močno. Šlo je skozi najrazličnejše faze in je ustvarilo svoj lastni politični prostor. Mi si ne smemo predstavljati jugoslovanskega socializma kot v SZ leta 1937, ko je Stalin opravljal svoje čistke. To je bil pluralističen prostor in študentsko gibanje si je znalo ustvarit svoj lasten političen prostor, v katerega je umestilo RŠ. To je bil ireverzibilen proces oz. trajal je zelo dolgo in upajmo, da bo še, čeprav je RŠ žal danes resno ogrožen."