Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Radio Študent

20.01.2021

Ekipa Prvega se tokrat na obisk odpravlja na Radio Študent. Radio, ki je unikum v slovenskem, zaradi svoje žlahtne tradicije tudi v evropskem prostoru. Nastal je kot neposredna posledica študentskih demonstracij iz leta 1968, 9. maja 1969 ga je ustanovila Zveza skupnosti študentov Slovenije. Tako kot lokalne postaje je bil popolnoma neodvisen od Radia Ljubljana in je prva študentska radijska postaja v Evropi. Navkljub izjemno pomembni vlogi tega medija v slovenski in tudi evropski medijski krajini, RŠ skoraj od njegove ustanovitve vedno znova bojuje za svoj obstoj in neodvisnost.

Radio Študent je nastal kot neposredna posledica študentskih demonstracij iz leta 1968

Ekipa Prvega se tokrat na obisk odpravlja na Radio Študent. Radio, ki je unikum v slovenskem, zaradi svoje žlahtne tradicije tudi v evropskem prostoru. Nastal je kot neposredna posledica študentskih demonstracij iz leta 1968, 9. maja 1969 ga je ustanovila Zveza skupnosti študentov Slovenije. Tako kot lokalne postaje je bil popolnoma neodvisen od Radia Ljubljana in je prva študentska radijska postaja v Evropi. Navkljub izjemno pomembni vlogi tega medija v slovenski in tudi evropski medijski krajini, RŠ skoraj od njegove ustanovitve vedno znova bojuje za svoj obstoj in neodvisnost.

 

Odgovorni urednik RŠ, Matjaž Zorec o tem, kakšno je trenutno finančno stanje in status RŠ, ko je novoizvoljeni študentski zbor Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) na nedavnem zasedanju odločal o proračunu za leto 2021, v katerem pa ni več postavke za sofinanciranje tega radia:

»Situacija s financiranjem se je razpletla samo do neke mere. Naša usoda je še vedno negotova. Še vedno smo sredi pogajanj. Naše zahteve so pa jasne. 120 tisoč evrov za letos za neko normalno delovanje in prekinitve z vsemi poskusi odprodaje ustanoviteljstva.«

Radio Študent beleži več kot trideset tisoč poslušalcev na teden. A kot poudarja Zorec:

»Visoka poslušanost, komerciala nikoli ni bilo bistvo Radia Študent. Mi smo nepridobitni medij, študentski medij in kot tak delujemo v javnem interesu. Nam se gre za kvalitetne vsebine in ne te površinske stvari na prvo žogo. Delujemo tudi kot NVO in kot skupnostni medij. Imamo manjšinske oddaje, oddaje, ki so namenjene ranljivim skupinam. Tudi oddajo o brezdomcih, o migrantih, o LGBT skupnosti. Pokrivamo vse te ranljive družbene skupine, ki sicer niso zastopane v drugih večjih medijih.«

Luka Škoberne je bil prvi urednik RŠ od leta 1969 dalje. Takole pripoveduje o povodih in motivih za nastanek RŠ:

"Dejstvo je, da je študentsko populacijo, zlasti mlade, zelo prizadela socialna kriza. Po reformi 64 leta so se socialne razlike v takratni državi povečevali. Štipendije je bilo vedno manj, niso se gradili domovi za študente, tudi neodvisnost univerze je bila ogrožena. Zunanja okoliščina je bila vojna v Vietnamu. Mladino po vsem svetu je to takrat zelo razjezilo. Ko smo skušali razumeti, kaj smo dosegli z demonstracijami v začetku poletja leta 1968, smo ugotovili, da ne študentska ne širša javnost o teh zadevah pravzaprav ni veliko vedela. Zato smo sklenili, da ustanovimo Radio Študent."

Med ustanovitelji in nekdanjimi sodelavci Radia Študent je bil tudi priznani sociolog dr. Rastko Močnik. Radio Študent je odigral tudi pomembno vlogo pri demokratizaciji Slovenije. Na vprašanje, ali je takšen fenomen ponovljiv, pravi takole:

"Seveda je ponovljivo. Saj nimamo demokracije. Mi živimo pod vladavino strank. To je buržoazna demokracija, ki je v krizi. Saj vidite, kaj dela sedanja vlada."

Ko govorimo o RŠ, moramo gledati zlasti na revolucionarne prelome, ki jih je vpeljal RŠ, poudarja dr. Močnik:

"Vpeljal je vsakdanjo govorico v javno občevanje. Tega pred njim ni bilo. Vpeljal je neposredno javljanje v program brez uredniških posegov, še manj brez kakršnekoli cenzure. Skratka, RŠ je bistveno vplival na medijski sistem v Sloveniji in še danes to dela. RŠ pokriva tisto, česar vladajoča občila ne pokrivajo. RŠ je edino pomembno občilo, ki predstavlja teorijo splošni javnosti. Ki prebija elitistično kletko, v katero je tehnokratska znanost danes zaprta in to širi med široko javnost."

Brez RŠ bi se slovenski medijski prostor bistveno spremenil in to na slabše, nadaljuje dr. Močnik:

"Jaz mislim, da je ta napad na RŠ napad na kulturni nivo na raven, na standard, ki smo ga dosegli tudi po zaslugi RŠ v zadnjih 50-ih letih."

Dr. Močnik, kakšno avtonomijo pa je RŠ imel ob ustanovitvi? Zakaj je partija dovolila RŠ-u poročanje o stvareh, o katerih niso mogli obširneje poročati niti osrednji mediji, denimo o zasedbi fakultet in podobnem?

"Ne smete govorit o tem, da je partija dovolila, ker to je bil samoupravni socializem, ki je zelo zapleten sistem in ki je bil v marsičem bolj demokratičen kot je sedanji, kjer pač vladajo stranke in nevidni lobiji. RŠ je rezultat študentskega gibanja, ki se je v Sloveniji začelo že v šolskem letu 63/64. Torej pred začetki študentskih gibanj v ZDA, v Berkleyu. In študentsko gibanje je takrat, ko je nastal RŠ, bilo že zelo močno. Šlo je skozi najrazličnejše faze in je ustvarilo svoj lastni politični prostor. Mi si ne smemo predstavljati jugoslovanskega socializma kot v SZ leta 1937, ko je Stalin opravljal svoje čistke. To je bil pluralističen prostor in študentsko gibanje si je znalo ustvarit svoj lasten političen prostor, v katerega je umestilo RŠ. To je bil ireverzibilen proces oz. trajal je zelo dolgo in upajmo, da bo še, čeprav je RŠ žal danes resno ogrožen."


Prvi na obisku

390 epizod


Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Radio Študent

20.01.2021

Ekipa Prvega se tokrat na obisk odpravlja na Radio Študent. Radio, ki je unikum v slovenskem, zaradi svoje žlahtne tradicije tudi v evropskem prostoru. Nastal je kot neposredna posledica študentskih demonstracij iz leta 1968, 9. maja 1969 ga je ustanovila Zveza skupnosti študentov Slovenije. Tako kot lokalne postaje je bil popolnoma neodvisen od Radia Ljubljana in je prva študentska radijska postaja v Evropi. Navkljub izjemno pomembni vlogi tega medija v slovenski in tudi evropski medijski krajini, RŠ skoraj od njegove ustanovitve vedno znova bojuje za svoj obstoj in neodvisnost.

Radio Študent je nastal kot neposredna posledica študentskih demonstracij iz leta 1968

Ekipa Prvega se tokrat na obisk odpravlja na Radio Študent. Radio, ki je unikum v slovenskem, zaradi svoje žlahtne tradicije tudi v evropskem prostoru. Nastal je kot neposredna posledica študentskih demonstracij iz leta 1968, 9. maja 1969 ga je ustanovila Zveza skupnosti študentov Slovenije. Tako kot lokalne postaje je bil popolnoma neodvisen od Radia Ljubljana in je prva študentska radijska postaja v Evropi. Navkljub izjemno pomembni vlogi tega medija v slovenski in tudi evropski medijski krajini, RŠ skoraj od njegove ustanovitve vedno znova bojuje za svoj obstoj in neodvisnost.

 

Odgovorni urednik RŠ, Matjaž Zorec o tem, kakšno je trenutno finančno stanje in status RŠ, ko je novoizvoljeni študentski zbor Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) na nedavnem zasedanju odločal o proračunu za leto 2021, v katerem pa ni več postavke za sofinanciranje tega radia:

»Situacija s financiranjem se je razpletla samo do neke mere. Naša usoda je še vedno negotova. Še vedno smo sredi pogajanj. Naše zahteve so pa jasne. 120 tisoč evrov za letos za neko normalno delovanje in prekinitve z vsemi poskusi odprodaje ustanoviteljstva.«

Radio Študent beleži več kot trideset tisoč poslušalcev na teden. A kot poudarja Zorec:

»Visoka poslušanost, komerciala nikoli ni bilo bistvo Radia Študent. Mi smo nepridobitni medij, študentski medij in kot tak delujemo v javnem interesu. Nam se gre za kvalitetne vsebine in ne te površinske stvari na prvo žogo. Delujemo tudi kot NVO in kot skupnostni medij. Imamo manjšinske oddaje, oddaje, ki so namenjene ranljivim skupinam. Tudi oddajo o brezdomcih, o migrantih, o LGBT skupnosti. Pokrivamo vse te ranljive družbene skupine, ki sicer niso zastopane v drugih večjih medijih.«

Luka Škoberne je bil prvi urednik RŠ od leta 1969 dalje. Takole pripoveduje o povodih in motivih za nastanek RŠ:

"Dejstvo je, da je študentsko populacijo, zlasti mlade, zelo prizadela socialna kriza. Po reformi 64 leta so se socialne razlike v takratni državi povečevali. Štipendije je bilo vedno manj, niso se gradili domovi za študente, tudi neodvisnost univerze je bila ogrožena. Zunanja okoliščina je bila vojna v Vietnamu. Mladino po vsem svetu je to takrat zelo razjezilo. Ko smo skušali razumeti, kaj smo dosegli z demonstracijami v začetku poletja leta 1968, smo ugotovili, da ne študentska ne širša javnost o teh zadevah pravzaprav ni veliko vedela. Zato smo sklenili, da ustanovimo Radio Študent."

Med ustanovitelji in nekdanjimi sodelavci Radia Študent je bil tudi priznani sociolog dr. Rastko Močnik. Radio Študent je odigral tudi pomembno vlogo pri demokratizaciji Slovenije. Na vprašanje, ali je takšen fenomen ponovljiv, pravi takole:

"Seveda je ponovljivo. Saj nimamo demokracije. Mi živimo pod vladavino strank. To je buržoazna demokracija, ki je v krizi. Saj vidite, kaj dela sedanja vlada."

Ko govorimo o RŠ, moramo gledati zlasti na revolucionarne prelome, ki jih je vpeljal RŠ, poudarja dr. Močnik:

"Vpeljal je vsakdanjo govorico v javno občevanje. Tega pred njim ni bilo. Vpeljal je neposredno javljanje v program brez uredniških posegov, še manj brez kakršnekoli cenzure. Skratka, RŠ je bistveno vplival na medijski sistem v Sloveniji in še danes to dela. RŠ pokriva tisto, česar vladajoča občila ne pokrivajo. RŠ je edino pomembno občilo, ki predstavlja teorijo splošni javnosti. Ki prebija elitistično kletko, v katero je tehnokratska znanost danes zaprta in to širi med široko javnost."

Brez RŠ bi se slovenski medijski prostor bistveno spremenil in to na slabše, nadaljuje dr. Močnik:

"Jaz mislim, da je ta napad na RŠ napad na kulturni nivo na raven, na standard, ki smo ga dosegli tudi po zaslugi RŠ v zadnjih 50-ih letih."

Dr. Močnik, kakšno avtonomijo pa je RŠ imel ob ustanovitvi? Zakaj je partija dovolila RŠ-u poročanje o stvareh, o katerih niso mogli obširneje poročati niti osrednji mediji, denimo o zasedbi fakultet in podobnem?

"Ne smete govorit o tem, da je partija dovolila, ker to je bil samoupravni socializem, ki je zelo zapleten sistem in ki je bil v marsičem bolj demokratičen kot je sedanji, kjer pač vladajo stranke in nevidni lobiji. RŠ je rezultat študentskega gibanja, ki se je v Sloveniji začelo že v šolskem letu 63/64. Torej pred začetki študentskih gibanj v ZDA, v Berkleyu. In študentsko gibanje je takrat, ko je nastal RŠ, bilo že zelo močno. Šlo je skozi najrazličnejše faze in je ustvarilo svoj lastni politični prostor. Mi si ne smemo predstavljati jugoslovanskega socializma kot v SZ leta 1937, ko je Stalin opravljal svoje čistke. To je bil pluralističen prostor in študentsko gibanje si je znalo ustvarit svoj lasten političen prostor, v katerega je umestilo RŠ. To je bil ireverzibilen proces oz. trajal je zelo dolgo in upajmo, da bo še, čeprav je RŠ žal danes resno ogrožen."


28.07.2021

Posestvo Brdo

Posestvo Brdo pri Kranju se razprostira na skoraj 500 hektarih in se lahko pohvali z več kot 500-letno zgodovino. Na ograjenem posestvu na protokolarnih obiskih najvišji predstavniki Republike Slovenije gostijo visoke državne obiske, poleg tega Brdo pomeni osrednje prizorišče srečanj slovenskega predsedovanja Svetu EU. Večji del leta je posestvo odprto za vse obiskovalce, ki cenijo neokrnjeno naravo, kulturno dediščino in visoko raven turističnih storitev. Med drugim je Posestvo Brdo tudi ena najbolj priljubljenih poročnih lokacij v Sloveniji. Zakaj je tako, bo v sredo raziskovala tudi ekipa Prvega programa, ki se tja odpravlja na obisk.


21.07.2021

Otroško letovišče Pacug

Ekipa Prvega je danes obiskala Otroško letovišče Pacug, kjer med poletnimi počitnicami Zveza prijateljev mladine Ljubljana Vič-Rudnik organizira počitniška letovanja. Počitnice ob morju, v družbi vrstnikov, neskončne možnosti zabave po meri otrok in mladostnikov, olajšani dnevi za starše med dolgimi počitnicami in skrbno pripravljen program pod budnim očesom strokovnih spremljevalcev – o vsem tem boste več slišali po pol dvanajsti, pa tudi o tem, zakaj je takšna izkušnja letovanja, seveda pod vodstvom usposobljenih mentorjev in spremljevalcev, za otroke in mladostnike več kot dobrodošla.


14.07.2021

Povezovanje kulture zgodovinskih mest z gastronomsko ponudbo

Slovenska zgodovinska mesta, povezana v Združenju zgodovinskih mest Slovenije, praznujejo 20- letnico. Njihova posebnost je tudi bogata kulturna ponudba, ki po epidemiji ponovno oživlja. Kulturo zgodovinskih mest pa so prvič povezali z gastronomsko ponudbo. Kako bodo nagovarjali obiskovalce, kako so oblikovali abonmaje Polna žlica kulture in Krožnik dobrega v zgodovinskih mestih, kako se povezujejo in dopolnjujejo zgodovinska mesta.


07.07.2021

Prvi v Premu

Pred leti obnovljen grad Prem nad dolino reke Reke kraljuje že od 13. stoletja, a tako kot večina gradov na Slovenskem ima za seboj živahno zgodovino. Spoznali jo bomo na obisku, ko bomo slišali tudi, kako se povezuje z drugimi lokalnimi organizacijami in ponudniki ter kaj ponuja obiskovalcem in turistom. Več pa bomo izvedeli tudi o vasi Prem, katere ime izhaja iz rimskega obdobja, ko je na tem območju stala utrdba Castra Prima. V tamkajšnji Ljudski šoli se je rodil eden izmed najpomembnješih predstavnikov slovenske moderne Dragotin Kette, vas pa skriva še druge zanimivosti in skrivnosti ...


30.06.2021

Sprehod skozi 200 let bančništva na Slovenskem

Bankarium, Muzej bančništva Slovenije, ki so ga pred kratkim odprli v prostorih nekdanje bančne dvorane Mestne hranilnice ljubljanske na Čopovi v Ljubljani, je prvi in edini muzej v Sloveniji, ki predstavlja zgodovino, sistem in prakse bančništva. V njem se lahko sprehodite od nastanka prvih hranilnic do pojava digitalnih mobilnih denarnic, vidite vse denarne valute, ki so bile v zadnjih 200 letih veljavne na ozemlju današnje Slovenije, se ustavite pred bančnimi okenci iz različnih obdobij, spoznate lahko celo notranjost bankomata, vstopite v bančni trezor in na igriv način preverite svojo finančno pismenost. Ekipa Prvega bo Bankarium obiskala ob 11.30.


23.06.2021

Park vojaške zgodovine

Park vojaške zgodovine v Pivki je muzejski in turistični center. O bogati vojaško zgodovinski vrednosti tega območja izobražuje obiskovalce prek atraktivnih zbirk, interaktivnih vsebin ter raznolikih spremljajočih dejavnosti. Zbirko Parka odlikujejo predvsem zelo veliki eksponati, kot so različna vojaška vozila, zlasti tanki in druga oklepna vozila, letala, podmornica in celo vojaška lokomotiva iz druge svetovne vojne. Ob 30-letnici samostojne Slovenije so odprli fotografsko razstavo "Ponosni na Slovenijo" in pripravili spletni projekt "Zbrali smo pogum", s katerim želijo pomembno obdobje osamosvajanja približati učencem in dijakom. Ob 30-letnici samostojnosti je aktualna tudi razstava "Pot v samostojnost", ki prikazuje potek osamosvajanja Republike Slovenije s poudarkom na osamosvojitveni vojni leta 1991.


16.06.2021

Pristava nad Stično

Pristava nad Stično slovi kot izjemna izletniška točka. Turistična vas združuje štiri kmetije, ki nadaljujejo tradicijo delovanja dobro poznanega Partizanskega doma. Na Pristavi tako ponujajo izdelke in pridelke s celotne vasi na edinstvenih lokacijah ob gozdu ali na planoti. Je tudi nadzorna in orientacijska točka na Badjurovi in Lavričevi poti ter na Poti slovenskih legend. Tik nad vasjo stoji Partizanski dom, kjer je poveljstvo Manevrske strukture Narodne zaščite leta 1990 sprejelo prvi tajni načrt uporabe enot, ki je predvideval obrambo Slovenije v primeru agresije JLA. Pristavo bo spoznal tudi Prvi program, saj se tja odpravlja na obisk.


09.06.2021

Trboveljski dimnik

Najvišja zgradba v Sloveniji, najvišji dimnik v Evropi ter sedmi najvišji dimnik na svetu – vse to je trboveljski dimnik. Zaščitni znak Zasavja, ki je nastal zato, da bi v dolini dihali vsaj nekoliko boljši zrak, je z zaprtjem Termoelektrarne Trbovlje izgubil svojo prvotno namembnost. Kakšna je njegova preteklost, kakšna prihodnost ter kakšni so načrti in želje, povezani s tem objektom industrijske dediščine, bo dobesedno v notranjosti dimnika Trbovlje raziskovala ekipa Prvega.


02.06.2021

Klevevška Toplica

Klevevž je kraj na Dolenjskem, kjer potok Radulja v srednjem toku ustvarja prebojno sotesko z manjšimi slapovi, ki jih omenja že Janez Vajkard Valvazor v svoji Slavi vojvodine Kranjske. Ob vznožju zadnjega slapu je na levem bregu potoka bazen, v katerem se zbira voda izvira Klevevška Toplica. Soteska poteka med Homskim hribom in nekdanjim grajskim gričem, na katerem so ostanki gradu Klevevž. Obiskovalci tega dela države so presunjeni nad zbirko naravnih in kulturnih znamenitosti, zbranih na tako majhnem prostoru.


26.05.2021

Pragozdna pot Krokar

Teden gozdov, ki poteka te dni, lahko letos počastite s sprehodom po kateri od učnih gozdnih poti, ki jih imamo po Sloveniji veliko. Od prejšnjega tedna je med njimi tudi Pragozdna pot Krokar, ki vas skozi gozdni rezervat Borovec popelje do roba Pragozda Krokar, ki je vpisan na seznam Unesca kot dragocen ostanek starodavnih bukovih gozdov. Kaj lahko tam vidite, kako ravnati v gozdnem okolju in kakšno je stanje slovenskih gozdov, bo po pol dvanajsti v objemu kočevskih gozdov preverila terenska ekipa Prvega.


19.05.2021

Mitski park Rodik

Čezmejni Mitski park, ki je nastal v okviru pobude Interreg, povezuje vas Rodik v Sloveniji in območje Mošćeničke Drage na Hrvaškem v edinstveno predstavitev mitske krajine v Evropi. Sredi neokrnjene narave in tradicionalnega stavbarstva boste na tematskih poteh izkusili slovansko mitologijo in ljudsko ustno izročilo, v katerem se odražajo nekdanje doživljanje sveta, razlage izvorov sebe in svoje skupnosti, nastanek sveta, življenjskega okolja, živih bitij, življenja in smrti. Ekipa Prvega bo brskala po mitskem izročilu Rodika in okolice ter skušala najti mitsko babo, kultnega kačona, ajde in hudiča.


12.05.2021

Kako do lokalne hrane z najnižjim ogljičnim odtisom?

Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev s posameznega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.


05.05.2021

Županova jama - 90 let in 90 stopnic

Tokrat se Prvi program odpravlja na obisk v kraško jamo v bližini Grosuplja, ki leži na nadmorski višini 468 metrov. Ime Županova jama nosi po županu Josipu Permetu, ki je jamo odkril leta 1926. Skoraj sto metrov od vhoda v brezno leži jama Ledenica, ki jo je v Slavi vojvodine Kranjske kot lepotico dolenjskega kraškega sveta opisal že Janez Vajkard Valvazor. Jamski sistem Županove jame je dolg dobrih 700 metrov in ga danes sestavlja osem dvoran. Posebna zanimivost je med drugim tudi ta, da so v njej posneli dele nekaterih filmov, kot sta eden izmed filmov o znamenitem Vinetuju in tudi Kekčeve ukane. Kakšne skrivnosti še skriva Županova jama, bomo preverili v oddaji Prvi na obisku ob pol dvanajstih.


28.04.2021

Okusi Ljubljane

Kulinarični ogled Okusi Ljubljane združuje pet različnih kulinaričnih postojank in pet jedi in pijač. Kakšne so njihove sestavine in poreklo, se bomo seznanili na glavni ljubljanski tržnici, ki jo bomo obiskali. Opisali bomo tudi sprehod do vrtov lokalnih pridelovalcev v predelu Krakovo, ki prodajajo svoje pridelke na stojnicah na osrednji mestni tržnici.


21.04.2021

Vrt čutil Centra IRIS

Vrt čutil najdemo ob stavbi Centra IRIS – Centra za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne v Ljubljani. Vrt je sestavljen iz treh delov, in sicer poligona za orientacijo in mobilnost, ki je pomemben za učenje hoje in orientacijo v prostoru, posameznih učilnic ter igrišča z igrali. Gre za rekreacijsko površino in hkrati učilnico na prostem, kjer se slepi in slabovidni otroci seznanjajo z naravnimi elementi, videči pa z različnimi delavnicami v vrtu čutil doživijo izkušnjo slepih.


14.04.2021

Škoda po pozebi na Bizeljskem

Pozeba v tednu po velikonočnih praznikih je močno prizadela vso državo, tudi v Posavju so sadni nasadi ponekod utrpeli tudi stoodstotno škodo. Vinogradi so žalostno sivorjavi s pozeblimi prvimi brsti. Na posestvu Istenič v Stari vasi na Bizeljskem ugotavljajo, da bo izpad pridelka v njihovih vinogradih verjetno vsaj polovičen, sadjarju Vojku Šušteriču iz bližnjega Globokega pa je uspelo nasade jablan in hrušk zavarovati z večdnevnim oroševanjem, a le malo je ukrepov za zavarovanje pridelkov pred pozebo. Pri temperaturah okoli minus osem, kot smo jih imeli prejšnje dni, so vinogradniki nemočni. Prve ocene škode po zadnji pozebi v Posavju bo predstavila svetovalka KGZS Novo mesto Andreja Brence. Kakšno je sicer stanje na terenu, pa bo preverila ekipa Prvega, ki jo tokrat sestavljajo Suzana Vahtarič, Jon Čergan in Marko Rozman.


31.03.2021

Podbreška potica, nagrajena lokalna kulinarična posebnost

Podbreška potica je lokalna kulinarična posebnost, ki ima lahko samo tri različne vrste nadevov: s suhimi krhlji jabolk, hrušk in tepk. Več kot stoletje star recept tradicionalne potice so spet obudili pred tremi leti, ko je nastalo tudi interesno združenje. To povezuje 12 kmetov in 14 gospodinj, mojstric podbreške potice, ki zmagujejo na kulinaričnih tekmovanjih. Svoje znanje pa v času postopkov za zaščito podbreške potice tudi v spletnih kulinaričnih delavnicah prenašajo na mlade in na ljubitelje tega edinstvenega recepta ter tako presegajo lokalne okvire.


24.03.2021

Jurčičeva domačija

V Jurčičevem letu seveda ne gre brez obiska rojstne hiše Josipa Jurčiča. Prvi se zato tokrat odpravlja na Muljavo preverit, kako bodo na Jurčičevi domačiji obeležili 140-letnico pisateljeve smrti, kaj vse skriva tamkajšnji muzej na prostem in kako z literarno dediščino slavnega rojaka »dihajo« domačini. Morda najdemo celo Krjavlja!


17.03.2021

Zbirni center Barje

Za povprečnega Slovenca ali Slovenko velja, da na leto pridela približno 500 kilogramov komunalnih odpadkov. V modernem času domače hranjenje odpadkov ni sprejemljivo, prav tako tudi ne onesnaževanje narave. Poleg rednega tedenskega odvoza smeti po Sloveniji je mogoče odpadke odpeljati v zbirne centre. Ti so namenjeni občanom, ki lahko v posebne zabojnike brezplačno pripeljejo vse tiste odpadke, ki ne spadajo v zabojnike za embalažo, papir, steklo ter preostanek odpadkov. Ekipa Prvega bo preverila, kako vse to poteka v Zbirnem centru Barje v Ljubljani.


10.03.2021

Sv. Jurij ob Ščavnici in Stara Gora

Prvi gre tokrat na obisk v Prlekijo. Na obrobju Slovenskih goric leži občina Sv. Jurij ob Ščavnici, nad njo pa Stara Gora. Sredi te si lahko ogledamo baročno cerkev z drugimi najstarejšimi orglami v Sloveniji, lesen mlin na veter, ki še vedno melje, in etnološko zbirko starega orodja. Nedaleč stran ljubitelji tehniške dediščine najdejo še zbirko starodobnih vozil, traktorjev, motorjev, mopedov in koles. Za dediščino je torej dobro poskrbljeno, a naziva »Prleške Atene« si kraj ni pridobil zaradi tega. Podrobnosti po pol dvanajsti!


Stran 8 od 20
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov