Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rast prebivalstva, hitra urbanizacija in gospodarski razvoj so samo nekateri od dejavnikov, ki vplivajo na povečano potrebo po vodi, energiji in hrani. Zakaj je podzemna voda najboljši vir pitne vode? Koliko jo porabimo v Ljubljani in v Sloveniji in kaj ogroža njeno kakovost? Ali letošnji marec, ki opravičuje ljudsko poimenovanje sušec, znižuje gladine podzemnih voda? Preverili bomo tudi, kateri so najpomembnejši projekti na področju oskrbe z vodo, ki se izvajajo trenutno v prestolnici. Prvi se dan po svetovnem dnevu voda odpravlja na obisk vodarne Kleče.
V slovenskem katastru voda je zabeleženih 7000 izvirov. Ključno vlogo pri vodooskrbi imajo podzemne vode.
Rast prebivalstva, hitra urbanizacija in gospodarski razvoj so samo nekateri od dejavnikov, ki vplivajo na povečano potrebo po vodi, energiji in hrani. Zakaj je podzemna voda najboljši vir pitne vode? Koliko je porabimo v Ljubljani in v Sloveniji in kaj ogroža njeno kakovost? Ali letošnji marec, ki opravičuje ljudsko poimenovanje sušec, znižuje gladine podzemnih voda? Preverili bomo tudi, kateri so najpomembnejši projekti na področju oskrbe z vodo, ki se izvajajo trenutno v prestolnici. Prvi se dan po svetovnem dnevu voda odpravlja na obisk vodarne Kleče.
392 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Rast prebivalstva, hitra urbanizacija in gospodarski razvoj so samo nekateri od dejavnikov, ki vplivajo na povečano potrebo po vodi, energiji in hrani. Zakaj je podzemna voda najboljši vir pitne vode? Koliko jo porabimo v Ljubljani in v Sloveniji in kaj ogroža njeno kakovost? Ali letošnji marec, ki opravičuje ljudsko poimenovanje sušec, znižuje gladine podzemnih voda? Preverili bomo tudi, kateri so najpomembnejši projekti na področju oskrbe z vodo, ki se izvajajo trenutno v prestolnici. Prvi se dan po svetovnem dnevu voda odpravlja na obisk vodarne Kleče.
V slovenskem katastru voda je zabeleženih 7000 izvirov. Ključno vlogo pri vodooskrbi imajo podzemne vode.
Rast prebivalstva, hitra urbanizacija in gospodarski razvoj so samo nekateri od dejavnikov, ki vplivajo na povečano potrebo po vodi, energiji in hrani. Zakaj je podzemna voda najboljši vir pitne vode? Koliko je porabimo v Ljubljani in v Sloveniji in kaj ogroža njeno kakovost? Ali letošnji marec, ki opravičuje ljudsko poimenovanje sušec, znižuje gladine podzemnih voda? Preverili bomo tudi, kateri so najpomembnejši projekti na področju oskrbe z vodo, ki se izvajajo trenutno v prestolnici. Prvi se dan po svetovnem dnevu voda odpravlja na obisk vodarne Kleče.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Na tokratni obisk se odpravljamo v kraj Svečina, ki ga verjetno poznate zaradi fotografije ceste, ki vijuga med tamkajšnjimi goricami in tvori podobo srca. Ozrli se bomo v polpreteklo zgodovino, ko je na tem območju vladal strožji obmejni režim in tudi v čase tu rojenega matematika, astronoma in zdravnika Andreja Perlaha. Preverili bomo, kakšno je življenje v vinorodnih vaseh na robu Slovenije, ki jih v zadnjih letih pospešeno kupujejo naši severni sosedje, ter obiskali nekdanji kamnolom Pruh, ki je v zadnjih letih zaživel kot prostor kulturnega sodelovanja med slovenskimi in avstrijskimi obmejnimi kraji.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
V Sloveniji skoraj ni večjega praznika, med katerim na mizi ne bi stala tudi potica. Slednjo štejemo za "tipično in tradicionalno slovensko jed", čeprav ima vsaka gospodinja svoj recept in vsaka potica svoj nadev. Na veliki četrtek bo prestolnica te "kraljice slaščic" vsaj za nekaj ur postal Otočec, kjer pripravljajo prvi Festival velikonočne slovenske potice. Izbrali bodo najboljše in jih prodali na dražbi, po simbolični ceni bodo naprodaj tudi ostale, izkupiček pa bo namenjen za pomoč ljudem v stiski. Ekipa Prvega bo po pol dvanajsti poskrbela, da bo vsaj prek radijskih valov po potici zadišalo tudi pri vas doma!
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Da je samooskrba za državo zelo pomembna, je že dolgo znano. Da je potrebno ohranjati avtohtone rastlinske vrste in sorte, tudi. Zato države oz. za to pristojne institucije vzpostavljajo in vzdržujejo genske banke z namenom zbiranja, vrednotenja in hranjenja genskih virov kmetijskih rastlin. Ekipa Prvega bo obiskala Kmetijski inštitut Slovenije, ki je največja izmed štirih genskih bank, delujočih v okviru Slovenske rastlinske genske banke. V njihovi zbirki najdemo več kot 3200 genskih virov kmetijskih rastlin, ki so bili zbrani na področju Slovenije v zadnjih 25 letih.
Ekipa Prvega programa bo tokrat potrkala na vrata podstrešja Muzeja Hrastnik. Tam domuje Marionetno gledališče Jurček, ki je eno redkih tovrstnih pri nas. Lutka na vrvicah velja za kraljico lutk in hrastniške marionete imajo zelo dolgo tradicijo. Obiskali bomo skupino domačinov, ki s predstavami, kot so Žogica nogica, Rdeča kapica, Janko in Metka ter Butalci, navdušujejo številne otroke. Kaj vse je potrebno, da marionete kar najbolje zaživijo in kako gredo skupaj lutke in rudarji? Prav oni imajo namreč zasluge, da se je pred več kot 70 leti zgodba knapovskih marionet sploh začela.
Pust - prvi znanilec pomladi je pred vrati. Ob koncu tedna bodo najbolj odmevali večji karnevali, nas pa bo tokrat zanimalo dogajanje v manjših krajih, kjer pust še ni postal komercialen in kjer so doma avtentične maske. Po brkinskih vaseh tako še vedno razgrajajo prve in najstarejše omenjene maske pri nas - škoromati. Sestavlja jih več likov: od zgončarjev s koničastimi barvnimi pokrivali do kleščarja, ki lovi mlada dekleta in jih maže s sajami. Ekipa Prvega se bo odpeljala v Podgrad na jugu Slovenije, kjer se skupina vaščanov že od decembra pripravlja na obhod škoromatov.
“Lep je kot vrtnica, le vonja nima” – pravijo za solkanski radič, ki je ena izmed 29 vrtnin, naštetih v šifrantu slovenskih avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin. O radiču z goriških vrtov je med prvimi pisal baron Carl von Czernig-Czernhausen, ki v svoji knjigi omenja rdečkasto cikorijo, ki jo jeseni kmetje spravijo v hleve, kjer – izpostavljena toploti goveda in gnoja – dozori v zelo cenjeno vrtnino. Nekoč so Primorci trgovali z bledenim radičem vse do Ljubljane, Gradca in Dunaja, danes ga je premalo, pridelovalcem ga ni treba oglaševati, saj brez težav prodajo ves pridelek. O gastronomski cenjenosti priča podatek, da so kupci na milanski tržnici za kilogram solkanskega radiča pripravljeni odšteti od 60 do 70 evrov za kilogram. Nekoč so ga kmetje najraje jedli v solati, okisanega in bogato zabeljenega z ocvirki, jajcem, krompirjem in fižolom, danes pa so meje kulinarične uporabe solkanskega radiča postavljene veliko bolj smelo. Iz njega se da skuhati juho, ga vmešati v rižoto ali v polento, celo v slaščičarstvu ga uporabljajo, po lepi slovenski navadi pa iz njega zadnje čase pridelujejo tudi grenčico. “Kraljevsko zimsko vrtnino” ali »sukenski regut”, kot ga imenujejo domačini, bomo spoznali v četrtek ob pol dvanajstih na Prvem.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Ste vedeli, da v Sloveniji deluje Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve, ki prebivalcem zagotavlja osnovne življenjske potrebščine v primeru vojne, večjih naravnih nesreč ali v drugih primerih, ko je normalna preskrba s hrano, vodo, zdravili ali naftnimi derivati prekinjena? Kaj vse hrani naša država kot blagovne rezerve, kje in kako poteka logistika? Kdaj se državne blagovne rezerve sprostijo, za koliko časa zadostujejo in kdaj so bile do zdaj že uporabljene? Naša ekipa bo ob 11.30 v oddaji Prvi na obisku odgrnila vsaj del tančice, ki prekriva to nekdanjo državno skrivnost.
Neveljaven email naslov