Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gora Peca je preluknjana kot švicarski sir. Več kot 1000 kilometrov rovov so izkopali pod mogočnim dvatisočakom, ki povezuje prebivalce na obeh straneh meje. Rudnik v Mežici še danes velja za enega največjih v Evropi. Po zaprtju rudnika so tam ustvarili eno ključnih turističnih atrakcij v okviru Geoparka Karavanke, ki praznuje 10-letnico delovanja. Pomeni pomemben korak pri povezovanju Korošcev na slovenski in avstrijski strani in dobri odnosi, ki so jih spletli, niso samoumevni. V Podzemlju Pece lahko med drugim doživimo popolno temo in tišino. Nekdanji rovi so danes prava pustolovščina. Obiskovalci rudarsko dediščino raziskujejo z nekdanjim rudniškim vlakom, kolesom ali kajakom. To pa je tudi kraj, kjer so našli dinozavre in ti burijo domišljijo, predvsem mlajših obiskovalcev.
386 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Gora Peca je preluknjana kot švicarski sir. Več kot 1000 kilometrov rovov so izkopali pod mogočnim dvatisočakom, ki povezuje prebivalce na obeh straneh meje. Rudnik v Mežici še danes velja za enega največjih v Evropi. Po zaprtju rudnika so tam ustvarili eno ključnih turističnih atrakcij v okviru Geoparka Karavanke, ki praznuje 10-letnico delovanja. Pomeni pomemben korak pri povezovanju Korošcev na slovenski in avstrijski strani in dobri odnosi, ki so jih spletli, niso samoumevni. V Podzemlju Pece lahko med drugim doživimo popolno temo in tišino. Nekdanji rovi so danes prava pustolovščina. Obiskovalci rudarsko dediščino raziskujejo z nekdanjim rudniškim vlakom, kolesom ali kajakom. To pa je tudi kraj, kjer so našli dinozavre in ti burijo domišljijo, predvsem mlajših obiskovalcev.
Po Pikinem festivalu nas bo popeljala kar Pika Nogavička sama, pokukali bomo tudi v zakulisje največjega otroškega festivala pri nas in od vodij programa izvedeli, kakšna vodila stojijo za izbiro delavnic, izobraževanj in kulturnih nastopov, ki vsak september popestrijo Velenje in življenja otrok od blizu in daleč.
Kamnik bodo ta konec tedna vendarle spet zavzeli ljubitelji dediščine, folklore in pripadnostnih kostumov. Največji etnološki festival v Sloveniji, Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine, se namreč vrača po dveh letih premora, in to že petdesetič! Glasbeni in plesni nastopi, razstave, rokodelski sejem in seveda znamenita nedeljska povorka obljubljajo pestro dogajanje, zato se Prvi odpravlja na obisk v Kamnik.
Prvi gre tokrat na obisk na letališče. Pa ne na katero izmed večjih letališč, na primer v Mariboru ali v Ljubljani, ampak na čisto majhno letališče v Šentvidu pri Stični, ki pa ima, kakor pravijo člani, veliko srce. Na teren vseeno nismo poslali kardiologa, ampak novinarja. Kakšne zgodbe skriva malo letališče, boste izvedeli, ko bo tam Prvi na obisku.
Prvi je danes na obisku na slovenski obali, v domu paraplegikov v Pacugu nad Fieso, v katerem izvajajo programe za ohranjanje zdravja, njihova poglavitna dejavnost pa je skupinska obnovitvena rehabilitacija, in to že od leta 2013. Dom z bazenom z morsko vodo je v celoti prilagojen ljudem na invalidskih vozičkih. O pomenu obnovitvene rehabilitacije bomo govorili danes; v domu paraplegikov sta na obisku tehnik Jernej Boc in novinarka Petra Medved.
Letošnjega poletja so se v Slovenj Gradcu še posebej veselili, saj se lahko ohladijo v povsem novem bazenu in to kar v središču mesta. Gre za največjo naložbo v Slovenj Gradcu v zadnjih letih, kjer pa bo kmalu tudi park urbanih športov. S tem naj bi Slovenj Gradec postal zanimiv tudi v vseslovenskem merilu.
Z oddajo Prvi na obisku smo se tokrat pridružili komisiji akcije Moja dežela – lepa in gostoljubna. Ta že vse poletje hodi po Sloveniji in ocenjuje urejenost, gostoljubnost in turistično ponudbo krajev, mest, izletniških točk, kampov, kopališč … 31 let ene najbolj priljubljenih akcij Turistične zveze Slovenije je tako prineslo že vrsto zmagovalcev, letos bodo razglašeni novembra. Danes so ocenjevalci na Gorenjskem in Andreja Čokl in Jernej Boc sta jih 'zmotila' med ocenjevanjem Mojstrane.
Počitniško razpoloženje bo naša ekipa tokrat preverila na Gorenjskem, točneje v Bohinjski Bistrici, kjer poteka Poletna nogometna šola Bohinj. To je že šesti teden, ko je na nogometnem igrišču ob kampu Danica in sotočju Save Bohinjke in Bohinjske Bistrice slišati otroški vrvež, navijaške vzklike in brcanje žoge. Mladi namreč svoje proste dni tam preživljajo z učenjem in vadbo nogometa.
Med različnimi počitniškimi dejavnostmi in letovanji, s katerimi si številni mladi popestrijo proste poletne dni, ne izberejo vsi le oddiha na morju. Bolj vedoželjne mlade pritegnejo tudi astronomski tabori. In ekipa Prvega preverja razpoloženje na enem izmed njih – na mladinskem astronomskem raziskovalnem taboru Medvedje Brdo. Mlade v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Medved ta teden pri raziskovanju neba, uporabi naprav, spoznavanju zgodovine opazovanja neba, osnov astronomije in astrofotografije vodijo člani Astronomskega društva Javornik. Kakšen urnik imajo, kaj vse vidijo na poletnem nočnem nebu, kako jim nagajata vreme in požar na Krasu, kaj delajo podnevi, izvemo na obisku!
Celje je v teh dneh popolnoma v znamenju gasilcev. V nedeljo so tja namreč prišle prve ekipe, ki bodo tekmovale na gasilski olimpijadi. To je največji gasilski dogodek v Sloveniji do zdaj in odlična priložnost za promocijo tako knežjega mesta kot celotne države. Po mestu potekajo številne spremljevalne prireditve, gasilske ekipe pa že trenirajo na atletskem stadionu Kladivar, ki bo tudi prizorišče olimpijade. Tam se je mudila tudi naša terenska ekipa. Člana tokratne odprave Prvega na obisku sta bila tonski mojster Vladimir Jovanović in naš celjski dopisnik Matija Mastnak.
V Laškem se lahko pohvalijo s skoraj 200-letno tradicijo, ki jo že več desetletij zaznamujejo s praznikom piva in cvetja. Številke potrjujejo, da gre za največjo festivalsko prireditev v Sloveniji, ki ima ob tem tudi najdaljšo tradicijo. Na njej se po pravilu predstavljajo trenutno najbolj priljubljeni domači glasbeniki, obiskovalci pa na dogodku spoznavajo tudi dediščino in stare običaje tega predela države. Kako gredo priprave na že 57. praznik piva in v cvetje odetega Laškega, bo preveril tudi Prvi, ki se tja odpravlja na obisk.
Člani Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije so na pobudo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo letos prvič organizirali Slovenski rokodelski tabor 2022, ki je ali še bo med poletnimi počitnicami potekal v kar sedmih slovenskih krajih, kjer delujejo regijski rokodelski centri: v Ribnici, Rogatcu, na Dolah pri Litiji, v Moravčah, Slovenski Bistrici, Veržeju in Škofji Loki. Z rokodelci bo tako ustvarjalo kar 62 otrok in mladostnikov med 12. in 17. letom, ki jih zanima delo mizarjev, steklarjev, lončarjev in drugih rokodelcev. Danes se je tak tabor začel v Moravčah in tja sta se na obisk odpravila Andreja Čokl in Franci Moder.
Kaj so tehnološki fosili, je vsaj delno subjektivno vprašanje in odgovor je odvisen od tega, kdaj ste bili rojeni. Prostovoljci v društvu Računalniški muzej že od leta 2004 zbirajo bogato informacijsko dediščino. V ljubljanski Šiški je na ogled več kot 6500 primerkov, ki so spremenili družbo iz analogne v digitalno. Od najmanjšega mikročipa do orjaških centralnih računalnikov, od prve digitalne oblike Prešernovih pesmi do prvega znanstvenega kalkulatorja na svetu. O zbiranju, ohranjanju in oživljanju digitalne tehnične dediščine se bo prepričal Prvi na obisku Muzeja računalništva v sredo ob pol dvanajstih.
Prvi je danes na terenu v Črnomlju. V oddaji Prvi na obisku so se še posebej posvetili krajinskemu parku Lahinja.
Pred stotimi leti so jo dobili, pred 60-timi izgubili, zdaj pa ozkotirno železnico Slovenske Konjice – Zreče spet oživljajo. Položili so prvih 50 metrov železniških tirov, po katerih sopiha lokomotiva, ki je klub častitljivim stotim letom v dobri kondiciji in edina parna lokomotiva z dovoljenjem za vožnjo pri nas. Koliko časa traja, da lokomotivo ogrejejo na delovno temperaturo, kakšna posadko jo upravlja in kakšna dogodivščina je vožnja po kratki muzejski progi? O obnovi železniške postaje v Zrečah, o smelih načrtih podaljševanja tira in vseh lepotah starodobnih vlakov, se bo prepričal Prvi na obisku Muzeja lokalne ozkotirne železnice Slovenske Konjice – Zreče.
Prvi odhaja na obisk na Koroško, ki velja za deželo kolesarjenja. Ne le po ravnini, tudi gorskega kolesarstva. Od tam izhajajo slovenski pionirji gorskega kolesarstva in prvi hotel za gorske kolesarje na svetu. V turistično izjemno privlačni vasici Šentanel nad občino Prevalje bomo pred mikrofon povabili organizatorje festivala Črna lukna. Gre za gorskokolesarski dogodek leta, ki k nam privablja na stotine najboljših svetovnih gorskih kolesarjev in je prava paša za oči, pa tudi izjemna turistična atrakcija. Pred preizkušnjo namreč poleg profesionalcev privabljajo tudi rekreativne tekmovalce. Z varne razdalje bodo dogajanje spremljali Metka Pirc, Jure K. Čokl in tonski mojster Vladimir Jovanovič.
Sto let ni malo. In če gre za sto let najbolj znane sladke razvade pri nas, Gorenjkine čokolade, je prav, da se Prvi odpravi na obisk. V Lescah, kjer ta čokolada nastaja od samega začetka, bomo preverili, kaj so imele z nastankom tovarne čokolade topovske granate, zakaj so si tam izdelano čokolado radi privoščili tudi obiskovalci modre krvi, kakšen je okus Slovencev in ali Gorenjko poznajo tudi drugod po svetu. Spremljali pa bomo tudi zadnje priprave na odprtje razstave o Gorenjki v Mestnem muzeju Radovljica.
Kiparji Ivan Zajc, Karel Putrih, Zdenko Kalin, Stojan Batič, Drago Tršar, Jakov Brdar in Dragica Čadež Lapajne so svoj umetniški opus oplajevali prav v Švicariji. Zgradbo so imenovali tudi Hotel Tivoli, ki so ga zgradili leta 1909 po načrtih arhitekta Cirila Metoda Kocha. Hotel tudi po temeljiti obnovi ohranja značilnostmi gorenjske alpske arhitekture in tudi prenovljen nudi prostore umetnikom. Švicarija je bila od nekdaj pomemben kraj kulturnega in družabnega življenja ljubljanske elite. Tja sta redno zahajala tudi slikar Maksim Gaspari in pisatelj Ivan Cankar, ki je Švicarijo označil za "pribežališče grešnikov".
V nasprotju s ponarodelo slovensko popevko, ki v refrenu poje “Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj”, pa je za ogled snežno belih polj cvetočih narcis na Golici treba počakati prav na maj. Golica je »kraljica Karavank«, čeprav ne sodi med najvišje vrhove v zahodnih Karavankah nad Jesenicami. Njeno ime nam je predvsem znano po slavni pesmi Slavka Avsenika, Na Golici, čeprav se Slavko bojda nikoli ni povzpel na sam vrh. In seveda po dišečih belih preprogah, ki jih prav maja na travnikih pod njo (in pozneje tudi na vrhu) ustvarijo gorske narcise. Prebivalci teh krajev pripovedujejo pravljico o tem, kako je bog nekoč posvaril čebele, naj ne nabirajo medu ob nedeljah in praznikih. In ker ga niso ubogale, je med v belih cvetkah zaklenil tako, da jim je ustvaril neprehodno bunčico v stebelcih pod cvetovi. Čebele so bile ukročene, zaklenjene narcise pa so, vsaj za domačine, postale ključavnice. Tudi letos so v vaseh pod Golico ključavnice že v polnem razcvetu in danes jih Prvi obišče tudi živo. Z enega najlepših razgledišč na cvetočo pravljico narcis vam bomo z besedami skušali predstaviti zgodbo te izjemne cvetlice, z njo povezane anekdote in projekte za njeno ohranitev njeno varovanje, predvsem pa bomo opozorili tudi na odgovorno obnašanje obiskovalcev in prometni režim, ki tudi letos velja ob koncih tedna za dostop v vasi pod Golico. Vabljeni z nami na »dišeč bel sneg« v maju pod Golico.
Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.
V Novi Gorici poteka 17. festival vrtnic, ki ga ponovno spremljajo tudi razstave, različne delavnice in kulinarična doživetja. Glavna atrakcija festivala pa so zagotovo burbonke na vrtu frančiškanskega samostana na Kostanjevici. Tam cveti okoli 50 različnih vrst in članom Goriškega društva ljubiteljev vrtnic, ki zanje skrbijo, zagotovo pripada zasluga, da je Nova Gorica vsako leto še bohotnejše mesto vrtnic. V mestnih rožnih nasadih tako cveti že več kot 12.000 vrtnic, a same burbonke si obiskovalci še vedno lahko ogledajo zgolj na griču nad mestom. Tokrat bomo v oddaji Prvi na obisku pozvonili prav na vrata samostanskega vrta ter skušali ugotoviti čim več o vrtnicah in festivalu.
Neveljaven email naslov