Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gora Peca je preluknjana kot švicarski sir. Več kot 1000 kilometrov rovov so izkopali pod mogočnim dvatisočakom, ki povezuje prebivalce na obeh straneh meje. Rudnik v Mežici še danes velja za enega največjih v Evropi. Po zaprtju rudnika so tam ustvarili eno ključnih turističnih atrakcij v okviru Geoparka Karavanke, ki praznuje 10-letnico delovanja. Pomeni pomemben korak pri povezovanju Korošcev na slovenski in avstrijski strani in dobri odnosi, ki so jih spletli, niso samoumevni. V Podzemlju Pece lahko med drugim doživimo popolno temo in tišino. Nekdanji rovi so danes prava pustolovščina. Obiskovalci rudarsko dediščino raziskujejo z nekdanjim rudniškim vlakom, kolesom ali kajakom. To pa je tudi kraj, kjer so našli dinozavre in ti burijo domišljijo, predvsem mlajših obiskovalcev.
386 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Gora Peca je preluknjana kot švicarski sir. Več kot 1000 kilometrov rovov so izkopali pod mogočnim dvatisočakom, ki povezuje prebivalce na obeh straneh meje. Rudnik v Mežici še danes velja za enega največjih v Evropi. Po zaprtju rudnika so tam ustvarili eno ključnih turističnih atrakcij v okviru Geoparka Karavanke, ki praznuje 10-letnico delovanja. Pomeni pomemben korak pri povezovanju Korošcev na slovenski in avstrijski strani in dobri odnosi, ki so jih spletli, niso samoumevni. V Podzemlju Pece lahko med drugim doživimo popolno temo in tišino. Nekdanji rovi so danes prava pustolovščina. Obiskovalci rudarsko dediščino raziskujejo z nekdanjim rudniškim vlakom, kolesom ali kajakom. To pa je tudi kraj, kjer so našli dinozavre in ti burijo domišljijo, predvsem mlajših obiskovalcev.
Bankarium, Muzej bančništva Slovenije, ki so ga pred kratkim odprli v prostorih nekdanje bančne dvorane Mestne hranilnice ljubljanske na Čopovi v Ljubljani, je prvi in edini muzej v Sloveniji, ki predstavlja zgodovino, sistem in prakse bančništva. V njem se lahko sprehodite od nastanka prvih hranilnic do pojava digitalnih mobilnih denarnic, vidite vse denarne valute, ki so bile v zadnjih 200 letih veljavne na ozemlju današnje Slovenije, se ustavite pred bančnimi okenci iz različnih obdobij, spoznate lahko celo notranjost bankomata, vstopite v bančni trezor in na igriv način preverite svojo finančno pismenost. Ekipa Prvega bo Bankarium obiskala ob 11.30.
Park vojaške zgodovine v Pivki je muzejski in turistični center. O bogati vojaško zgodovinski vrednosti tega območja izobražuje obiskovalce prek atraktivnih zbirk, interaktivnih vsebin ter raznolikih spremljajočih dejavnosti. Zbirko Parka odlikujejo predvsem zelo veliki eksponati, kot so različna vojaška vozila, zlasti tanki in druga oklepna vozila, letala, podmornica in celo vojaška lokomotiva iz druge svetovne vojne. Ob 30-letnici samostojne Slovenije so odprli fotografsko razstavo "Ponosni na Slovenijo" in pripravili spletni projekt "Zbrali smo pogum", s katerim želijo pomembno obdobje osamosvajanja približati učencem in dijakom. Ob 30-letnici samostojnosti je aktualna tudi razstava "Pot v samostojnost", ki prikazuje potek osamosvajanja Republike Slovenije s poudarkom na osamosvojitveni vojni leta 1991.
Pristava nad Stično slovi kot izjemna izletniška točka. Turistična vas združuje štiri kmetije, ki nadaljujejo tradicijo delovanja dobro poznanega Partizanskega doma. Na Pristavi tako ponujajo izdelke in pridelke s celotne vasi na edinstvenih lokacijah ob gozdu ali na planoti. Je tudi nadzorna in orientacijska točka na Badjurovi in Lavričevi poti ter na Poti slovenskih legend. Tik nad vasjo stoji Partizanski dom, kjer je poveljstvo Manevrske strukture Narodne zaščite leta 1990 sprejelo prvi tajni načrt uporabe enot, ki je predvideval obrambo Slovenije v primeru agresije JLA. Pristavo bo spoznal tudi Prvi program, saj se tja odpravlja na obisk.
Najvišja zgradba v Sloveniji, najvišji dimnik v Evropi ter sedmi najvišji dimnik na svetu – vse to je trboveljski dimnik. Zaščitni znak Zasavja, ki je nastal zato, da bi v dolini dihali vsaj nekoliko boljši zrak, je z zaprtjem Termoelektrarne Trbovlje izgubil svojo prvotno namembnost. Kakšna je njegova preteklost, kakšna prihodnost ter kakšni so načrti in želje, povezani s tem objektom industrijske dediščine, bo dobesedno v notranjosti dimnika Trbovlje raziskovala ekipa Prvega.
Klevevž je kraj na Dolenjskem, kjer potok Radulja v srednjem toku ustvarja prebojno sotesko z manjšimi slapovi, ki jih omenja že Janez Vajkard Valvazor v svoji Slavi vojvodine Kranjske. Ob vznožju zadnjega slapu je na levem bregu potoka bazen, v katerem se zbira voda izvira Klevevška Toplica. Soteska poteka med Homskim hribom in nekdanjim grajskim gričem, na katerem so ostanki gradu Klevevž. Obiskovalci tega dela države so presunjeni nad zbirko naravnih in kulturnih znamenitosti, zbranih na tako majhnem prostoru.
Teden gozdov, ki poteka te dni, lahko letos počastite s sprehodom po kateri od učnih gozdnih poti, ki jih imamo po Sloveniji veliko. Od prejšnjega tedna je med njimi tudi Pragozdna pot Krokar, ki vas skozi gozdni rezervat Borovec popelje do roba Pragozda Krokar, ki je vpisan na seznam Unesca kot dragocen ostanek starodavnih bukovih gozdov. Kaj lahko tam vidite, kako ravnati v gozdnem okolju in kakšno je stanje slovenskih gozdov, bo po pol dvanajsti v objemu kočevskih gozdov preverila terenska ekipa Prvega.
Čezmejni Mitski park, ki je nastal v okviru pobude Interreg, povezuje vas Rodik v Sloveniji in območje Mošćeničke Drage na Hrvaškem v edinstveno predstavitev mitske krajine v Evropi. Sredi neokrnjene narave in tradicionalnega stavbarstva boste na tematskih poteh izkusili slovansko mitologijo in ljudsko ustno izročilo, v katerem se odražajo nekdanje doživljanje sveta, razlage izvorov sebe in svoje skupnosti, nastanek sveta, življenjskega okolja, živih bitij, življenja in smrti. Ekipa Prvega bo brskala po mitskem izročilu Rodika in okolice ter skušala najti mitsko babo, kultnega kačona, ajde in hudiča.
Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev s posameznega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.
Tokrat se Prvi program odpravlja na obisk v kraško jamo v bližini Grosuplja, ki leži na nadmorski višini 468 metrov. Ime Županova jama nosi po županu Josipu Permetu, ki je jamo odkril leta 1926. Skoraj sto metrov od vhoda v brezno leži jama Ledenica, ki jo je v Slavi vojvodine Kranjske kot lepotico dolenjskega kraškega sveta opisal že Janez Vajkard Valvazor. Jamski sistem Županove jame je dolg dobrih 700 metrov in ga danes sestavlja osem dvoran. Posebna zanimivost je med drugim tudi ta, da so v njej posneli dele nekaterih filmov, kot sta eden izmed filmov o znamenitem Vinetuju in tudi Kekčeve ukane. Kakšne skrivnosti še skriva Županova jama, bomo preverili v oddaji Prvi na obisku ob pol dvanajstih.
Kulinarični ogled Okusi Ljubljane združuje pet različnih kulinaričnih postojank in pet jedi in pijač. Kakšne so njihove sestavine in poreklo, se bomo seznanili na glavni ljubljanski tržnici, ki jo bomo obiskali. Opisali bomo tudi sprehod do vrtov lokalnih pridelovalcev v predelu Krakovo, ki prodajajo svoje pridelke na stojnicah na osrednji mestni tržnici.
Vrt čutil najdemo ob stavbi Centra IRIS – Centra za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne v Ljubljani. Vrt je sestavljen iz treh delov, in sicer poligona za orientacijo in mobilnost, ki je pomemben za učenje hoje in orientacijo v prostoru, posameznih učilnic ter igrišča z igrali. Gre za rekreacijsko površino in hkrati učilnico na prostem, kjer se slepi in slabovidni otroci seznanjajo z naravnimi elementi, videči pa z različnimi delavnicami v vrtu čutil doživijo izkušnjo slepih.
Pozeba v tednu po velikonočnih praznikih je močno prizadela vso državo, tudi v Posavju so sadni nasadi ponekod utrpeli tudi stoodstotno škodo. Vinogradi so žalostno sivorjavi s pozeblimi prvimi brsti. Na posestvu Istenič v Stari vasi na Bizeljskem ugotavljajo, da bo izpad pridelka v njihovih vinogradih verjetno vsaj polovičen, sadjarju Vojku Šušteriču iz bližnjega Globokega pa je uspelo nasade jablan in hrušk zavarovati z večdnevnim oroševanjem, a le malo je ukrepov za zavarovanje pridelkov pred pozebo. Pri temperaturah okoli minus osem, kot smo jih imeli prejšnje dni, so vinogradniki nemočni. Prve ocene škode po zadnji pozebi v Posavju bo predstavila svetovalka KGZS Novo mesto Andreja Brence. Kakšno je sicer stanje na terenu, pa bo preverila ekipa Prvega, ki jo tokrat sestavljajo Suzana Vahtarič, Jon Čergan in Marko Rozman.
Podbreška potica je lokalna kulinarična posebnost, ki ima lahko samo tri različne vrste nadevov: s suhimi krhlji jabolk, hrušk in tepk. Več kot stoletje star recept tradicionalne potice so spet obudili pred tremi leti, ko je nastalo tudi interesno združenje. To povezuje 12 kmetov in 14 gospodinj, mojstric podbreške potice, ki zmagujejo na kulinaričnih tekmovanjih. Svoje znanje pa v času postopkov za zaščito podbreške potice tudi v spletnih kulinaričnih delavnicah prenašajo na mlade in na ljubitelje tega edinstvenega recepta ter tako presegajo lokalne okvire.
V Jurčičevem letu seveda ne gre brez obiska rojstne hiše Josipa Jurčiča. Prvi se zato tokrat odpravlja na Muljavo preverit, kako bodo na Jurčičevi domačiji obeležili 140-letnico pisateljeve smrti, kaj vse skriva tamkajšnji muzej na prostem in kako z literarno dediščino slavnega rojaka »dihajo« domačini. Morda najdemo celo Krjavlja!
Za povprečnega Slovenca ali Slovenko velja, da na leto pridela približno 500 kilogramov komunalnih odpadkov. V modernem času domače hranjenje odpadkov ni sprejemljivo, prav tako tudi ne onesnaževanje narave. Poleg rednega tedenskega odvoza smeti po Sloveniji je mogoče odpadke odpeljati v zbirne centre. Ti so namenjeni občanom, ki lahko v posebne zabojnike brezplačno pripeljejo vse tiste odpadke, ki ne spadajo v zabojnike za embalažo, papir, steklo ter preostanek odpadkov. Ekipa Prvega bo preverila, kako vse to poteka v Zbirnem centru Barje v Ljubljani.
Prvi gre tokrat na obisk v Prlekijo. Na obrobju Slovenskih goric leži občina Sv. Jurij ob Ščavnici, nad njo pa Stara Gora. Sredi te si lahko ogledamo baročno cerkev z drugimi najstarejšimi orglami v Sloveniji, lesen mlin na veter, ki še vedno melje, in etnološko zbirko starega orodja. Nedaleč stran ljubitelji tehniške dediščine najdejo še zbirko starodobnih vozil, traktorjev, motorjev, mopedov in koles. Za dediščino je torej dobro poskrbljeno, a naziva »Prleške Atene« si kraj ni pridobil zaradi tega. Podrobnosti po pol dvanajsti!
Čebelarska zveza Slovenije je zasnovala aplikacijo, ki nas v navidezni resničnosti popelje v čebelnjak in čebelji panj – v posebnem prostoru in s pomočjo moderne tehnologije se lahko tako tudi laiki preizkusimo v delu s čebeljo družino. Prvi bo zato na pragu nove čebelarske sezone obiskal virtualni čebelnjak Čebelarske zveze Slovenije na Brdu pri Lukovici in preveril, kako deluje in komu je namenjen. Ugotavljali bomo tudi, katera so prva čebelarjeva opravila po zimskem premoru in kako pandemija koronavirusa vpliva na čebelarjenje. Prvi na obisku ob 11.30!
V akciji Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije S kmetije za Vas je kot primer dobre prakse izpostavljena tudi Kmetija Hergan v Šikolah pri Ptuju. V 200-letni zgodovini kmetije je bila velika prelomnica preusmeritev z živinoreje in oddaje mleka v predelavo in prodajo bučnih semen in različnih olj.
Zavedanje o pomenu kulturne dediščine, tudi stavbne, je vse večje. Zato se marsikatera organizacija, pa tudi posameznik, odločita za prenovo stare stavbe, a se ob tem kmalu srečata s težavami. Skupaj s starimi mojstri namreč izginjajo tudi stare graditeljske spretnosti in obrtna znanja. Zato je Združenje zgodovinskih mest Slovenije v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Fakulteto za arhitekturo in Srednjo gradbeno, geodetsko in okoljevarstveno šolo iz Ljubljane organiziralo projekt Šola prenove, v okviru katerega izobražujejo mojstre obrtnike o prenovi starih stavb. Cilj projekta je seveda kakovostnejša obnova objektov kulturne dediščine.
Zgodbe, ki se zapisujejo za zidovi graščin, mnogokrat ostajajo tam za zmeraj. Ena takih je zgodba Gradu Cmurek, ki stoji na strmi pečini nad mostom čez Muro pri naselju Trate, kjer je mednarodni mejni prehod do avstrijskega naselja Cmurek. Grad je iz 12. stoletja, po drugi svetovni vojni pa so v gradu naselili Zavod za duševno in živčno bolne. Tako imenovana norišnica je bila tam kar 50 let, po zavezi Slovenije o deinstitucionalizaciji ljudi z ovirami pa so prostore namenili Muzeju norosti, ki pa mu spet grozi izselitev. Tam sta bila Marko Rozman in Lucija Fatur.
Neveljaven email naslov