Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob mednarodnem dnevu babic in babičarjev se je ekipa Prvega odpravila na obisk v Splošno bolnišnico Jesenice, v kateri se je v lanskem letu rodilo več kot 800 novorojenčkov. Podrobneje bomo spoznali delo babic in babičarjev, ki nam bodo zaupali, kako porodnice najraje rojevajo, kdo je lahko prisoten pri porodu in kako je s fotografiranjem novorojenca. Izvedeli bomo tudi, kaj pomeni naziv Novorojencem prijazna porodnišnica, kako novopečene mame navežejo stik s svojim otrokom ter kakšna darila vse jim nosijo svojci.
Ob mednarodnem dnevu babic in babičarjev, ki ga obeležujemo 5. maja, je ekipa Prvega obiskala Ginekološko-porodniški oddelek Splošne bolnišnice Jesenice, v kateri se je lani rodilo več kot 800 novorojenčkov. Danes od polnoči so se rodili trije otroci, natančneje dve deklici in en deček, sta nam povedali babici Katja Zupan in Barbara Sfiligoj. Kot pravita, si v jeseniški porodnišnici prizadevajo porod približati nosečnicam, zato so odpravili rutinske postopke, leta 2014 prenovili vse tri porodne sobe, ki tako zdaj omogočajo rojevanje v zasebnosti, ženske pa lahko rodijo v položaju, ki jim najbolj ustreza: “Rojevajo na boku, porodni pručki, kleče, nekatere pa tudi še na hrbtu.” Babice so tiste, ki vodijo porod, ena njihovih pomembnejši vlog je, da so čustvena opora porodnici: “Zelo pomembno je, da si porodnica in babnica zaupata, potrebno je veliko empatije, znati moramo najti prave motivacijske besede za trenutke, ko porodnica misli, da ne zmore več,” razlaga Katja Zupan.
Vsak porod nadzirajo zdravniki porodničarji, ki nosečnico ob prihodu v bolnišnico pregledajo, se odločijo, kdaj bo odpeljana v porodno sobo, kako bo porod potekal, v sam porod pa se načeloma vključijo le ob zapletih. “Takrat je potrebno porodnico pregledati, se odločiti, kako ukrepati. Odločiti se je potrebno hitro, porodnici pa tudi na hitro povedati, kaj točno se dogaja z otrokom,” pojasnjuje specialistka ginekologije in porodništva Mateja Škreblin, ki dodaja: “Če do zapleta pride pri otroku, je problem najpogosteje padec srčnega utripa. Če se stanje hitro ne izboljša, se odločimo za zaključek poroda – ali vakuumski porod ali carski rez.” Kljub temu, da je prisostvovala že pri mnogih porodih, Škreblinova pravi, da ga še vedno dojema kot nekaj najlepšega: “Še vedno me spreleti srh, ko zaslišim prvi jok novorojenčka.”
V Splošni bolnišnici Jesenice se dnevno povprečno rodita dva otroka, parterji so ob porodu lahko prisotni, mame pa ob odhodu iz porodne sobe v dar dobijo tudi fotografijo novorojenčka. Na porodniškem oddelku so ob našem obisku skrbeli za 13 novorojenčkov. “Mame z otroki na oddelku ostanejo vsaj 48 ur po porodu, medicinske sestre in babice jih na oddelku v tem času učimo dojiti, negovati novorojenčka. Vse to zato, da znajo potem, ko pridejo domov, tudi same skrbeti zanj. Najbolj pa nove mame, sploh tiste, ki rodijo prvič, skrbi, ali bodo znale dojiti, sprašujejo se, če imajo premalo mleka, ne vedo, ali bodo zmogle potolažiti novorojenčka,” pravi babica Barbara Sfiligoj.
V terenskem studiu Prvega se nam je pridružila tudi otročnica Neža Ajdišek, ki je v nedeljo mama postala že četrtič. Kot pravi, je bil porod hčere Karoline Marije prav tako poseben, kot porod starejših treh otrok. “Vse štiri porode bom ohranila v lepem spominu. Mislim, da sta vsaka nosečnost in porod neponovljiva, zato je zelo pomembno, da se mame v tem obdobju počutimo sprejete, varne, da imamo občutek, da smo v dobrih rokah.”
Da bi mamam in novorojencem poleg lepih porodov omogočili tudi lepo bivanje, v jeseniški porodnišnici načrtujejo prenovo prostorov porodniškega oddelka, prostorov za posebno nego novorojenčkov, sanitarij za otročnice in prostorov za sobivanje družine po porodu, želijo si tudi modernejšo opremo na primer grelno telo za novorojenčke, telemetrično napravo za beleženje plodovih utripov in popadkov, monitor za nadzor vitalnih funkcij, preiskovalno stropno luč. Sredstva zbirajo na sledečem tekočem računu: Splošna bolnišnica Jesenice, Cesta maršala Tita 112, 4270 Jesenice: TRR SI56 0110 0603 0277 215, sklic 730 000-27, račun je odprt pri Banki Slovenije, namen: Obnova porodnišnice SBJ.
Ob mednarodnem dnevu babic in babičarjev se je ekipa Prvega odpravila na obisk v Splošno bolnišnico Jesenice, v kateri se je v lanskem letu rodilo več kot 800 novorojenčkov. Podrobneje bomo spoznali delo babic in babičarjev, ki nam bodo zaupali, kako porodnice najraje rojevajo, kdo je lahko prisoten pri porodu in kako je s fotografiranjem novorojenca. Izvedeli bomo tudi, kaj pomeni naziv Novorojencem prijazna porodnišnica, kako novopečene mame navežejo stik s svojim otrokom ter kakšna darila vse jim nosijo svojci.
Ob mednarodnem dnevu babic in babičarjev, ki ga obeležujemo 5. maja, je ekipa Prvega obiskala Ginekološko-porodniški oddelek Splošne bolnišnice Jesenice, v kateri se je lani rodilo več kot 800 novorojenčkov. Danes od polnoči so se rodili trije otroci, natančneje dve deklici in en deček, sta nam povedali babici Katja Zupan in Barbara Sfiligoj. Kot pravita, si v jeseniški porodnišnici prizadevajo porod približati nosečnicam, zato so odpravili rutinske postopke, leta 2014 prenovili vse tri porodne sobe, ki tako zdaj omogočajo rojevanje v zasebnosti, ženske pa lahko rodijo v položaju, ki jim najbolj ustreza: “Rojevajo na boku, porodni pručki, kleče, nekatere pa tudi še na hrbtu.” Babice so tiste, ki vodijo porod, ena njihovih pomembnejši vlog je, da so čustvena opora porodnici: “Zelo pomembno je, da si porodnica in babnica zaupata, potrebno je veliko empatije, znati moramo najti prave motivacijske besede za trenutke, ko porodnica misli, da ne zmore več,” razlaga Katja Zupan.
Vsak porod nadzirajo zdravniki porodničarji, ki nosečnico ob prihodu v bolnišnico pregledajo, se odločijo, kdaj bo odpeljana v porodno sobo, kako bo porod potekal, v sam porod pa se načeloma vključijo le ob zapletih. “Takrat je potrebno porodnico pregledati, se odločiti, kako ukrepati. Odločiti se je potrebno hitro, porodnici pa tudi na hitro povedati, kaj točno se dogaja z otrokom,” pojasnjuje specialistka ginekologije in porodništva Mateja Škreblin, ki dodaja: “Če do zapleta pride pri otroku, je problem najpogosteje padec srčnega utripa. Če se stanje hitro ne izboljša, se odločimo za zaključek poroda – ali vakuumski porod ali carski rez.” Kljub temu, da je prisostvovala že pri mnogih porodih, Škreblinova pravi, da ga še vedno dojema kot nekaj najlepšega: “Še vedno me spreleti srh, ko zaslišim prvi jok novorojenčka.”
V Splošni bolnišnici Jesenice se dnevno povprečno rodita dva otroka, parterji so ob porodu lahko prisotni, mame pa ob odhodu iz porodne sobe v dar dobijo tudi fotografijo novorojenčka. Na porodniškem oddelku so ob našem obisku skrbeli za 13 novorojenčkov. “Mame z otroki na oddelku ostanejo vsaj 48 ur po porodu, medicinske sestre in babice jih na oddelku v tem času učimo dojiti, negovati novorojenčka. Vse to zato, da znajo potem, ko pridejo domov, tudi same skrbeti zanj. Najbolj pa nove mame, sploh tiste, ki rodijo prvič, skrbi, ali bodo znale dojiti, sprašujejo se, če imajo premalo mleka, ne vedo, ali bodo zmogle potolažiti novorojenčka,” pravi babica Barbara Sfiligoj.
V terenskem studiu Prvega se nam je pridružila tudi otročnica Neža Ajdišek, ki je v nedeljo mama postala že četrtič. Kot pravi, je bil porod hčere Karoline Marije prav tako poseben, kot porod starejših treh otrok. “Vse štiri porode bom ohranila v lepem spominu. Mislim, da sta vsaka nosečnost in porod neponovljiva, zato je zelo pomembno, da se mame v tem obdobju počutimo sprejete, varne, da imamo občutek, da smo v dobrih rokah.”
Da bi mamam in novorojencem poleg lepih porodov omogočili tudi lepo bivanje, v jeseniški porodnišnici načrtujejo prenovo prostorov porodniškega oddelka, prostorov za posebno nego novorojenčkov, sanitarij za otročnice in prostorov za sobivanje družine po porodu, želijo si tudi modernejšo opremo na primer grelno telo za novorojenčke, telemetrično napravo za beleženje plodovih utripov in popadkov, monitor za nadzor vitalnih funkcij, preiskovalno stropno luč. Sredstva zbirajo na sledečem tekočem računu: Splošna bolnišnica Jesenice, Cesta maršala Tita 112, 4270 Jesenice: TRR SI56 0110 0603 0277 215, sklic 730 000-27, račun je odprt pri Banki Slovenije, namen: Obnova porodnišnice SBJ.
»Moj prijatelj Milan Kundera je rekel, da ni dovolj, da se ljubimo. Moramo znati deliti noč. In midva s slavčkom si jo pošteno deliva.« Evgen Bavčar ima poseben ritual. Že dobrih štirideset let v rodnem Lokavcu snema petje slavčka v majski noči. Pod plaščem noči, v dvojini in kompliciteti s slavcem, se zgodba iz Lokavca razpre v zgodbo o oslepitvi slavcev, da bi peli v večnost - v razmislek o slepoti kot socialni kastraciji, eksistencialnih bližinah in oddaljenostih, o poziciji slepih skozi čas in vprašanju: zakaj bi užitek noči ne bil enak užitku dneva? Slavec dr. Bavčarju sporoča, da v noči ni sam. A to ni samo zgodba o njunem sobivanju. Nočno potovanje na plano dneva razprostira globoka vprašanja o človekovem obstoju, razlikah, izkoriščanju, boju za pravičnost, okolju, svobodi in intimni želji po dvojini, Soncu in novi pomladi. Avtorji: Mojca Delač, Saška Rakef, Luka Hvalc. Tonski mojster: Urban Gruden. Posebna dokumentarna radijska igra je posneta v Lokavcu pri Ajdovščini, na otoku Capri in v Neaplju, da je dosegljiva tudi na spletu, vam jo ponujamo v podkastu oddaje Razkošje v glavi. Vsebina je nastala v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Kamišibaj je ulična umetnost, v kateri se prepleta zgodba in slika oz. risba, ki jo kamišibajkarji vlečejo skozi mini leseni oder, ki se imenuje butaj. Po tridnevnem festivalu kamišibaja se je Cirila Štuber pogovarjala s kamišibajkarko Katarino Peterc, mag. bibliotekarstva iz knjižnice Domžale, kjer prav tako organizirajo festival kamišibaja.
Bil je izjemen retorik, brez dlak na jeziku, hitrih in čvrstih argumentacij, največkrat izraženih prek satire, parodije in pamfleta.
Po hrupu dneva nas večer objame s svojo milino za naša ušesa in pusti, da malo počijejo. Ampak, če samo za hip postanete, odprete okna vašega domovanja ali pa se preprosto osredotočite na svoje dihanje, korake po sobi, šumenje radijskega sprejemnika ali brnenje računalnika … potem veste, da ste obdani z zvoki. Kako dobro jim znamo prisluhniti ? In zakaj v nas zbudijo cel diapazon občutij, od veselja, sreče, do otožnosti. In nostalgije. Tako kot je Proust jedel magdalenice, bomo mi okušali oziroma, bolje, poslušali – zvočne slaščice vašega otroštva. Večer zvokov nocoj na Radiu Slovenija pripravljamo premierno, v studiu Prvega pa gostimo gospo Špelo Loti Knoll, akademsko glasbenico in glasbeno terapevtko, ki nam bo pomagala razumeti kako dojemamo zvok in zakaj so za nas posebni. Vabljeni, da nas pokličete in delite z nami svoje zvočne želje in spomine. Ekipa: Voditeljica: Mojca Delač Sogovornica: Mag. Špela Loti Knoll Tonski mojster: Matic Ferlan Ekipa v režiji: Anamarija Štrukelj Cusma, Luka Hvalc, Maj Valerij
Osrednji gost silvestrskega programa je bil doktor literarnih ved pater Karel Gržan. Govoril je o največji vrednoti, ki jo človek lahko ima - človečnosti, o spravi s samim seboj ob zaključku leta in združevanju, sodelovanju nas vseh, posebej, kadar smo obrnjeni stran drug od drugega.
"Kako si - usklajeno z duhom in telesom" je projekt ob letošnjem dnevu duševnega zdravja, organizira ga Društvo študentov psihologije Slovenije.
Evropska noč raziskovalcev 2022 poteka v sklopu dveh projektov, njen namen pa je na zabaven način predstaviti poklic in življenje znanstvenika. Na predstavitev dela vabijo tudi na Institutu Jozef Stefan, na Kemijskem institutu in na Geološkem zavodu Slovenije.
"Vsako leto je bolje," smo slišali od otrok na Pikinem festivalu in tudi starejši otroci se ne odpovejo sodelovanju. O tem v reportaži Špele Šebenik.
V terenskem studiu Prvega v Velenju smo gostili Janjo Garnbret, ta hip najboljšo plezalko na svetu. O vseh prevoženih kilometrih na trening in premaganih višincih se je z njo pogovarjala Metka Pirc.
Ob petem svetovnem dnevu čebel, 20. maja 2022, so se na vzhodnem delu grškega polotoka Halkidika srečali slovenski in grški čebelarji. Izmenjali so svoje izkušnje, prikazali svoje znanje in se dogovorili za povraten obisk Grkov v Sloveniji. Mednarodno izmenjavo spremlja Andreja Čokl, ki se nam je javila iz Arneje.
Pogovor z Danielom Celarcem o televizijski oddaji Moj klasični hit, v kateri znani Slovenci razkrijejo svojo najljubšo klasično skladbo.
Na državni praznik dan reformacije posebno oddajo namenjamo razvoju ženskega duhovništva v protestantskih cerkvah. Kot ugotavlja evangeličanski kaplan Primož Kumin, reformacija ni prinesla večjega napredka glede ženske duhovniške službe, je pa spremenila odnos do njih. Šele v 19. stoletju je bila prva ženska posvečena v duhovnico v Kongrecionalistični cerkvi in tej so sledile še druge protestantske cerkve po ZDA. V Evropi je od protestantskih cerkva kot prva uvedla ženske duhovnice nemška evangeličanska cerkev. Ponekod – na primer v poljski in latvijski evangeličanski cerkvi - še danes ne omogočajo ženskam posvetitve v duhovnice. Od protestantskih cerkva žensko duhovništvo sprejema ob evangeličanski le še anglikanska cerkev. S kaplanom Primožem Kuminom se je pogovarjala Nataša Lang.
V Petku brez pravila tokrat o kitarah. Sogovornik: glasbeni urednik Prvega Andrej Prezelj.
Janez Baš je že od leta 1991 na kopnem, podmorničar pa je postal v tistih zadnjih letih skupne jugoslovanske države. Gre vsekakor za izjemno neobičajno delo, za katerega se med drugim izobražuješ v popolni temi. Še več v naslednjih minutah. Najprej pa bomo izvedeli, kako je Janez Baš sploh prišel do tega poklica.
Na Prvi program Radia Slovenija se vrača priljubljena glasbena oddaja, nekoč znana kot Koncert iz naših krajev. Na prvem koncertu bo nastopil Alpski kvintet.
V spomin nedavno preminuli raziskovalki in izjemni interpretinji tradicionalnih pesmi iz Bosne in Hercegovine.
Na našo glasbeno cesto se vrača izjemna šestintridesetletna reggae pevka, avtorica in producentka z nazivom Jah9. 13. marca je pri eni osrednjih neodvisnih reggae založb, newyorški V.P., izšel njen tretji studijski album z naslovom »Note To Self«. Besedila z razmislekom lepo podprejo pevkine izlete proti mnogim, pogosto nepričakovanim obzorjem, album pa jo samo še utrjuje na položaju ene najbolj samosvojih izvajalk sodobnega reggaeja.
Neveljaven email naslov