Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Deli Televizija MMC Radio Kazalo

Gymnasium

736 epizod

Gymnasium

736 epizod


V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.

11.05.2022

Sthenge v Gymnasiumu

Mlad, energičen bend je nastal leta 2019 z namenom, da nastopijo na informativnih dnevih Prve gimnazije Maribor. Čeprav so se sprva pripravili le na en nastop, ta še zdaleč ni bil zadnji. Začeli so nastopati na šolskih prireditvah, nadaljevali s celovečernim akustičnim koncertom v mariborski kavarni Čajek, med epidemijo pa so se odločili, da bodo še ustvarjalnejši, in nastale so prve avtorske skladbe. Začeli so snemati videospote, pisati besedila in nastopati po vsej Sloveniji. Leta 2020 so zmagali na natečaju CityBand2020, letos pa so se udeležili tekmovanja Špil liga, kjer so za zdaj v polfinalu. Na svoji poti so se tako ustavili tudi v studiu 13 oziroma v oddaji Gymnasium. Skupaj smo spregovorili o tem, kako se lotijo pisanja skladb, ustvarjanja videospotov, kako se pripravljajo na nastop in od kod pravzaprav izvira ime Sthenge. V oddaji pa so tudi v živo zaigrali. Poslušalci ste lahko prisluhnili štirim skladbam, avtorskima Grozne sanje in Libido ter priredbama Zbudi me za prvi maj in Dobra vila. Z nami so torej bili glasbena skupina Sthenge: Anja Zimet – vokal in bas kitara Alja Klemenčič – kitara Čarna Lampret – bobni in tolkala Luka Golob – spremljevalni vokal, bas in ritem kitara, klaviature Mai Štiglic – vokal in kitara


04.05.2022

Sodobna plesna ustvarjalnost mladih

Tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1 – Plesna miniatura je prvič potekalo v Celju pred tridesetimi leti in v tem času se je razvilo iz enournega dogodka v plesni festival izjemnega obsega in mednarodnega dometa, ki pušča vidne sledi v plesni umetnosti. Promocija sodobnega plesa, odkrivanje svežih talentov in spodbujanje ustvarjalnosti mladih plesnih avtoric in avtorjev, ki bodo tokrat tudi z nami v Gymnasiumu. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič


27.04.2022

Vse o eseju 2022

Kako se napiše dober esej, kakšne so novosti pri ocenjevanju eseja, poglavitne ideje in primerjave maturitetnih romanov – vse o letošnjem eseju v oddaji Gymnasium!


13.04.2022

Študenti mednarodnih odnosov o mednarodnih odnosih danes

Tokrat so nam v studiu delali družbo študenti mednarodnih odnosov Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, Juš Javornik, Nika Kalin in Luka Radičević, ter Ema Odra Raščan, magistrska študentka Diplomatske akademije na Dunaju. Pred mikrofon smo jih povabili, ker so z znanstvenimi članki sodelovali pri nastajanju še svežega zbornika Diplomacija 21. stoletja : izhodišča, izzivi, pogledi, zbornika, skratka, ki se v luči tragičnega dogajanja v Ukrajini zdi še prav posebej aktualen. V Gymnasiumu smo zato preverjali, kje natanko je v okoliščinah, ko na ves glas govorijo puške, sploh še prostor za trezne, diplomatsko umirjene pogovore? Kakšna naj bi bila diplomacija, ki sme v sodobnem svetu računati na uspeh? In kaj neki uspeh pravzaprav je? No, tem vprašanjem pa smo dodali tudi taka, ki se naših gostov dotikajo malce bolj neposredno ... Zakaj so se sploh odločili za študij mednarodnih odnosov? Kako se univerzitetna realnost razlikuje od srednješolskih pričakovanj? Kako kakovosten je pravzaprav pouk na FDV? Kako se pisanje čisto pravega znanstvenega članka razlikuje od pisanja običajne seminarske naloge? So, ne nazadnje, 24. februarja 2022, ko so padle prve bombe na Ukrajino, bodoče službe naših gostov nenadoma postale bistveno težje? – O vsem tem in še čem smo govorili v oddaji, ki jo je pripravil Goran Dekleva.


23.03.2022

Mladi o politiki in volitvah

Kako o volitvah, politiki in vodenju države razmišljajo mladi? Bodo šli na volitve? Bi raje videli, da bi dobili volilno pravico že s 16 leti starosti ali da bi lahko volili od doma? Koliko sploh sledijo politiki, poznajo programe strank, kaj jih prepriča? Do katerih tem bi se morali po njihovem opredeliti kandidati za poslance? Skupaj z mladimi smo raziskovali tudi, kakšen je naš volilni sistem, zato smo se odpravili na Državno volilno komislijo in na ljubljansko Pravno fakulteto.


16.03.2022

Z mladimi detabuiziramo pogovore o spolnosti

Spolnost je normalen del življenja, a hkrati še vedno tudi (pre)močno tabuizirana. Del problema tiči tudi v tem, da sistematična in celovita spolna vzgoja v slovenskih šolah umanjka. Kako spolnost nagovarjajo mladi, pa tokrat v iskrenem in odprtem pogovoru z njimi, v Gymnasiumu. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič


23.02.2022

Plečnikov dan 2022 – medpredmetno povezovanje znanosti in umetnosti ter širjenje obzorij

Plečnikov dan je vsakoletni dogodek Gimnazije Jožeta Plečnika, s katerim 23. januarja obeležijo rojstni dan velikega arhitekta. Letos namreč obeležujemo 150 let Plečnikovega rojstva, na gimnaziji pa že 21. obletnico Plečnikovih dni ter 24 let od tega, ko je ta šola, ki jo je Plečnik tudi zasnoval, začela nositi njegovo ime. Cilj Plečnikovih dni je predvsem pokazati dijakom, da bistvo učenja ni le sedenje za klopjo, prebiranje učne snovi in podčrtavanja besedil, temveč tudi zabavna in interaktivna izkušnja, ki je tudi življenjsko poučna. Kot pravi profesorica nemščine Jasmina Miklič, vodja Plečnikovega dneva: »Plečnikov dan je vsako leto organiziran kot projektni dan, kjer dijakom ponudimo znanje na malce drugačen način. Vsak profesor ali profesorica je v svoji karieri že dobila vprašanje dijakov, zakaj vendar se moramo to učiti, ko pa nam to znanje ne bo nikjer koristilo. Verjemite, da je v tistem trenutku zelo težko enoznačno odgovoriti in dijaka prepričati, da mu bo znanje nekoč koristilo. Letošnja rdeča nit Plečnikovega dneva je medpredmetno povezovanje, saj želimo pri dijakih doseči, da bodo svoje pridobljeno zanje znali med seboj povezovati in spoznali, da pri študiju ali pozneje na poklicni poti ni dovolj biti strokovnjak na svojem ozkem področju, temveč se posebej v tem negotovem svetu pričakuje od posameznika, da ima znanje z najrazličnejših področij.« V enem dnevu se je tako odvilo vrsto delavnic, ko so med seboj povezale kemijo z geografijo, biologijo in umetnostno zgodovino, pa športno vzgojo in zgodovino, s pomočjo sociologije in slovenščine pa so ustvarili zbornik o Plečniku. Za konec dneva pa so vključili še tradicionalni obisk Plečinkovega groba. Kot pravita dijakinji 1.F: »Ta obisk groba nas opomni, da tudi če Jožeta Plečnika ni več med nami, ima še vedno velik pomen za naše dijake, ki lahko ob tem spoznajo, da lahko tudi sami veliko dosežejo.« O delavnicah, medpredmetnem povezovanju znanosti in umetnosti ter vprašanju – zakaj se moram to snov naučiti, ko pa se bom vendar odločil za študij, kjer tega znanja ne bom potreboval, smo torej govorili z dijaki gimnazije Jožeta Plečnika. Z nami so bili: Ana Katarina Mandič Nik Koprivec Miha Matičič Ema Štembergar vodja Plečnikovega dneva Jasmina Miklič


02.02.2022

V družbi dijakov iz Idrije

Idrijski dijaki (in učitelji) prisegajo na znanje, šport in ustvarjalnost. Vpeti so v številne projekte, Kulturni maraton, interdisciplinarne predmete, teden športa in tudi v lokalno okolje. Koliko poznajo zgodovino svojega mesta in kako gledajo v prihodnost? Bodo svojo iskali doma ali v večjih mestih?


26.01.2022

Projekt Projektno učenje mlajših odraslih

Sprehodili smo se po nekoliko drugačni poti, ki jo za dokončanje izobraževanja lahko uberejo mladi. To je s pomočjo projekta Projektno učenje mlajših odraslih. Program neformalnega izobraževanja za opolnomočenje mlajših odraslih je namenjen mladim od 15. do dopolnjenega 26. leta starosti. Naravnan pa je k odpravljanju vzrokov, ki so privedli do izstopa iz šole ali dela. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.


19.01.2022

Kam najprej, katero fakulteto izbrati?

Dijake zadnjih letnikov srednjih šol kmalu čakajo pomembne odločitve - kam naprej, katero fakulteto izbrati, kateri študij je najbolj primeren za njih ... Kdaj je pravi čas, da mladi že začnejo razmišljati o vsem tem? Naj poslušajo nasvete starejših kolegov, bratov in sester, morda celo staršev ali naj se zanesejo le na svoje občutke in želje? Kje dobiti prave informacije? V katerih poklicih je sploh prihodnost? Bodo mladi, ki bodo v nekaj letih stopili na trg dela, celo življenje delali le v eni službi? O vsem tem smo govorili v tokratni oddaji Gymnasium s karierno svetovalko, Sabino Žnidaršič, in dijaki iz Kranja - Nino Triler in Gregorjem Grilcem iz Gimnazije Franceta Prešerna ter Ljubljane - iz Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana pa z Marijano Jurišić iz zaključnega letnika živilsko-prehranski tehnika/ca, Živo Nose, 3. letnik programa veterinarski tehnik/ca in Maksem Sešlarjem, 3. letnik programa tehniška gimnazija. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.


12.01.2022

Mepi -mednarodno priznanje za mlade

Projekt Mepi – mednarodno priznanje za mlade je program, ki je namenjen temu, da mladi sprejemajo izzive in se udejstvujejo v prostovoljnih, športnih, kulturnih, intelektualnih in avanturističnih dejavnostih, pri tem pa spoznavajo sami sebe, gradijo svojo osebnost in se učijo vztrajnosti, odgovornosti in zaupanja v lastne spodobnosti. Ne gre torej za kratkotrajno nalogo ali le za enkratno potovanje v tuje dežele, temveč za večletno usposabljanje, napredovanje in prostovoljno delo. Program je namenjen mladim od 14. leta naprej, ki ga vodijo mentorice ali mentorji po osnovnih in srednjih šolah ter na nekaterih drugih izobraževalnih in mladinskih organizacijah. Več o svojih izzivih, izbranih področjih napredovanja, odpravi, priznanjih in časih, v katerih živimo, so nam povedali: Lan Mohorič Bonča - Gimnazija Škofja Loka Zala Kapitler (prej Gimnazija Celje - Center, zdaj že študentka) Ožbej Kozmelj (prej ŠC Škofja Loka, zdaj že študent) Hana Bujanovič Kokot (prej Gimnazija Kranj, zdaj že študentka) Polona Tušar, MEPI mentorica na British International School of Ljubljana, tudi sama prejemnica zlatega MEPI priznanja več let nazaj.


05.01.2022

Z Bleda v Dubaj odmevalo naravoslovno znanje slovenskih mladih

V Dubaju v Združenih arabskih emiratih se je pred kratkim končala 18. Mednarodna mladinska naravoslovna olimpijada, na kateri so se s kemijo, biologijo in fiziko uspešno spoprijeli slovenski srednješolci, saj so prejeli kar 6 odličij. Gostili smo jih v nocojšnjem Gymnasiumu. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič


29.12.2021

Kako je pred 30 leti nastala naša ustava?

Kako se je Slovenija osamosvojila in kako je nastala naša ustava? Zgodovinski podatki, strokovne podrobnosti, arhivske zanimivosti in osebne izkušnje tistih, ki so bili vpeti v dogajanje ... Mikrofon sta v rokah držala dijaka Tinkara Matičič in Mark Djuraševič, z našimi sogovorniki pa smo se dobili v Državnem zboru, na Pravni fakulteti in Inštitutu za novejšo zgodovino.


22.12.2021

Slovenski velikani 2022 ustvarjeni v tehniki svinčnika

Pet dijakinj je nadaljevalo delo svojih predhodnic, s katerimi na Gimnaziji Kranj želijo ustvariti serijo portretov Slovenk in Slovencev, ki so pomembno zaznamovali prostor in čas. Portrete je ustvarilo pet dijakinj, ki so bile tudi naše tokratne gostje, Ula Simonič, Monika Sunesko, Klara Stariha in Lavra Šubic. Dijakinje so slovenske velikane ustvarile v tehniki svinčnika (rjava barvica), potujoča razstava pa je svojo pot začela v knjižnici Gimnazije Kranj. Pridružila se nam je tudi njihova mentorica Nataša Kne. Nastali so: Alma Karlin (1889–1950), Rihard Jakopič (1869–1943), Kristina Gorišek Novaković (1906–1996), Nejc Zaplotnik (1952–1983), Oton Župančič (1878–1949), Kristina Brenk (1911–2009), Stanko Bloudek (1890–1959), pater Simon Ašič (1906–1992), Ita Rina (1907–1979), Josip Plemelj (1873–1967), Franja Bojc Bidovec (1913–1985), Janez Bleiweis (1808–1881). Skupaj so tako od leta 2020 ustvarili že 36 portretov Slovenskih velikanov. Do zdaj so upodobili: Leto 2020: Jože Plečnik, France Prešeren, Lili Novy, Jurij Vega, Ana Mayer – Kansky, Primož Trubar, Ivana Kobilca, Janez Puhar, Jakob Aljaž, Zofka Kveder, Rudolf Maister in Ivan Cankar Leto 2021: Edvard Rusjan, Veronika Deseniška, Srečko Kosovel, Ignacij Borštnik, Josipina Turnograjska, Simon Jenko, Angela Piskernik, Ivan Vurnik, Miki Muster, Leon Štukelj, Duša Počkaj in Herman Potočnik Noordung Leto 2022: Alma Karlin, Rihard Jakopič, Kristina Gorišek Novaković, Nejc Zaplotnik, Oton Župančič, Kristina Brenk, Stanko Bloudek, pater Simon Ašič, Ita Rina, Josip Plemelj, Franja Bojc Bidovec in Janez Bleiweis


15.12.2021

Prejemniki državnih priznanj naj prostovoljec 2020

Prostovoljstvo je v Sloveniji zelo razširjeno in predstavlja enega izmed stebrov naše družbe. O nesebični pomoči drugim in akcijah, ki so jih izvajali, smo govorili s prejemniki državnih priznanj naj prostovoljec 2020. V kategoriji do 19 let sta ga prejela Viktoria Krusharova in Luka Štrukelj, za kakovostno in uspešno delo v daljšem časovnem obdobju v mladinskem sektorju pa ga je prejela Eva Bolha.


08.12.2021

Antologija haikujev slovenskih srednješolcev 2001-2021

V tokratnem Gymnasiumu so se nam v studiu pridružili dijaki Julija Domjan, Pika Kovač, Ana Stergar in Peter Pongrac. Dijaki, ki so bili s svojimi haikuji nagrajeni na slovenskih srednješolskih natečajih, so zdaj svoje mesto našli v pravkar izdani Antologiji haikujev slovenskih srednješolcev 2001-2021. V njihovih pesmih se kažeta tako ustvarjalnost kot duh časa, kar smo prikazali v tokratni oddaji, v kateri smo z mladimi govorili o poeziji, kaj jim pomeni, kako jo ustvarjajo in kaj haiku pravzaprav je. Poleg mladih se nam je v studiu pridružil tudi Edin Saračević, urednik antologije in vodja natečaja za najboljši srednješolski haiku. Kaj je to Haiku? Haiku (japonsko ??) je trivrstična pesniška oblika japonskega izvora. Danes velja za najbolj razširjeno pesniško obliko na svetu. Kot kaže, je njena kratka forma, po drugi strani pa filozofska, intuitivna, globoka vsebina, idealna duhovna hrana za sodobnega človeka, ki marsikdaj nima časa opaziti sebe, svojih resničnih potreb, drugih. Haiku skrajno zgoščeno prikazuje trenutek iz narave, ki se povezuje z dogajanji v človekovi notranjosti. Prvi verz idealnega haikuja ponazarja osnovno podobo, ozračje, naznačitev čustva oziroma misli; ta podoba se včasih logično, včasih presenetljivo dopolni z zadnjim verzom, v osrednjem verzu pa je izraženo tisto, kar sproži, privede do take dopolnitve. Julija Domjan Tvoja roka v moji. Šah-mat. Pika Kovač Nagovarja me celo ulična svetilka osamljenost. Ana Stergar predolgo se že utapljam v oceanih modrih oči Peter Pongrac V objemu srce trka: "Smem vstopiti?"


01.12.2021

Kako je, ko si najboljši na svetu?

Ali imamo Slovenci res mladinsko svetovno prvakinjo in evropsko podprvakinjo v jadranju na deski? Res jo imamo! In nocoj pride v studio 1.programa, v oddajo Gymnasium, Lina Eržen, 16-letni up svetovnega windsurfinga in njen prav tako jadralsko obetaven in uspešen 14-letni brat Val. Bodite z nami.


17.11.2021

Slovenski mladi blestijo na tekmovanjih v znanju

Če spremljate naše oddaje ste do zdaj že lahko spoznali veliko število mladih, ki so Slovenijo vrhunsko zastopali na različnih tekmovanjih v znanju. Ta tradicija dobrih uvrstitev se seveda nadaljuje. Zvezi za tehnično kulturo Slovenije je kljub razglasitvi epidemije, številnim ukrepom in zaprtju šol, v šolskem letu 2020/2021 uspelo izpeljati kar nekaj aktivnosti na mednarodnem področju. Tako so uspešno izvedli in organizirali sodelovanje 46 mladih na desetih različnih mednarodnih tekmovanjih in srečanjih, ki so potekala na daljavo. S svojim znanjem so si mladi priborili enajst srebrnih in sedem bronastih odličij ter druge uspešne rezultate. V Gymnasiumu boste spoznali štiri izmed njih, in sicer Tjašo Sušnik, Jašo Knapa, Matijo Likarja in Patrika Žnidaršiča.


10.11.2021

Erasmus+ z dijaki Gimnazije Celje center in Srednje zdravstvene šole Ljubljana

Erasmus+ je program Evropske unije, ki naslavlja mednarodno sodelovanje na področju izobraževanja, usposabljanja, mladih in športa. Namen programa Erasmus+ je dvig kakovosti izobraževanja in usposabljanja ter s tem krepitev socialne kohezije in konkurenčnosti gospodarstva Unije. Erasmus+ želi omogočiti sodelovanje čim večjemu številu posameznikov, še zlasti tistim iz okolij z manj priložnostmi, ter kot ključne izpostavlja vsebine in aktivnosti vključevanja, ohranjanja okolja (zeleni Erasmus) in prehoda na digitalno družbo ter aktivno participacijo oz. sodelovanje v demokratičnem življenju. Evropska komisija je letos prvič podelila evropske nagrade za inovativno poučevanje. Med 104 nagrajenci so 4 slovenske izobraževalne institucije, med njimi tudi Gimnazija Celje - Center in Srednja zdravstvena šola Ljubljana. S to nagrado želi Evropska komisija počastiti dosežke učiteljev in šol, izraziti priznanje za njihovo delo ter še naprej spodbujati izjemne prakse poučevanja in učenja. V tokratni oddaji Gymnasium boste izvedeli več o programu Erasmus + in konkretnih izkušnjah, ki so jih skozi program letos septembra, ko so odšli na Finsko in v Francijo, pridobili dijaki Gimnazije Celje center in Srednje zdravstvene šole Ljubljana.


03.11.2021

V družbi zmagovalcev filmskega natečaja Keep it Cool!

Besedo smo dali mladim zmagovalcem filmskega natečaja "Keep it cool". Medtem ko se njihovi kratki filmi vrtijo na podnebni konferenci v Glasgowu, smo na Prvem slišali, na kaj so opozorili v svojem videu, kako so ga snemali in kako optimistično (ali pesimistično) gledajo na to, v kakšem svetu bodo živeli? Z nami sta bila dijaka Gimnazije Vič, po telefonu pa osnovnošolci OŠ Dolenjske Toplice, avtorji dveh zmagovalnih filmov natečaja.


Stran 2 od 37
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov