Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Tretjeavgustovske obetnice leta dva tisoč petnajst

03.08.2015

Poletje leta 1350 je bila Evropa v znamenju grozot najhujše epidemije kuge. Približno tretjino prebivalstva je pomorila kužna bolezen, ki jo prenašajo podganje bolhe. Posebno so bila prizadeta mesta, kjer so ljudje nesnago metali in zlivali kar na ulice. Zdravilci so bili nemočni. Za očiščenje zraka so uporabljali odišavljeno vodo, prirejali so tudi priprošnje in procesije. Kot domnevne povzročitelje kužne bolezni so preganjali Jude. Na današnji dan leta 1915 se je končala druga soška bitka, ki je po 11 dneh bojev terjala kar 90 tisoč žrtev. Italijani so osredotočili napade na goriško mostišče in na kraško planoto, vendar kljub velikim izgubam niso dosegli nič posebnega: na Krasu so osvojili pas, širok od 200 do 600 metrov, med Martinščino in Grižo, na območju Krna pa jim je uspelo osvojiti Batognico. V Slovenj Gradcu se je na današnji dan leta 1945 rodila zgodovinarka Jasna Fisher. Leta 1969 je diplomirala na Filozofski fakuteti v Ljubljani in leta 1978 uspešno ubranila disertacijo o socialni in politični zgodovini delavskega gibanja v Ljubljani od začetkov do leta 1889. Zaposlila se je na Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja, ki ga je od leta 1983 vodila. O Slovenski novejši zgodovini, ki je izšla leta 2005, je povedala: Mágozd je gručasto naselje v južnem delu Posoških Julijskih Alp. Leži na robu zakrasele uravnave pod Krasjim vrhom. Vas je dostopna iz Drežnice. Pod njo je nedaleč od sotočja potokov Muhrenk in Kozjak slikoviti slap Veliki Kozjak. Star zapis iz leta 1409 kraj imenuje Namabisgoden, iz leta 1439 pa že Na mali gosden. Prvotno ime Mali gozd se je prek narečne Maugozd razvilo v današnji Mágozd, ki so ga fašisti preimenovali v Magosti. Spominjamo se znamenitega basista in igralca Ladka Korošca, rojenega na današnji dan leta 1920 v Zagorju ob Savi. Leta 1980 se je tako spominjal prvih osnovnošolskih srečanj z glasbo: V 30-letni karieri je v ljubljanski operi odigral več kot 100 različnih vodilnih vlog, zablestel pa je predvsem v komičnih vlogah. Kar 416-krat je nastopil kot Kecal v Prodani nevesti. Prisluhnimo arhivskemu posnetku te opere, v duetu nastopata Ladko Korošec kot Kecal in Rudolf Francl kot Janko. Simfoničnemu orkestru RTV Ljubljana dirigira Samo Hubad


Radijska kronika

1149 epizod

Radijska kronika

1149 epizod


Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.

Tretjeavgustovske obetnice leta dva tisoč petnajst

03.08.2015

Poletje leta 1350 je bila Evropa v znamenju grozot najhujše epidemije kuge. Približno tretjino prebivalstva je pomorila kužna bolezen, ki jo prenašajo podganje bolhe. Posebno so bila prizadeta mesta, kjer so ljudje nesnago metali in zlivali kar na ulice. Zdravilci so bili nemočni. Za očiščenje zraka so uporabljali odišavljeno vodo, prirejali so tudi priprošnje in procesije. Kot domnevne povzročitelje kužne bolezni so preganjali Jude. Na današnji dan leta 1915 se je končala druga soška bitka, ki je po 11 dneh bojev terjala kar 90 tisoč žrtev. Italijani so osredotočili napade na goriško mostišče in na kraško planoto, vendar kljub velikim izgubam niso dosegli nič posebnega: na Krasu so osvojili pas, širok od 200 do 600 metrov, med Martinščino in Grižo, na območju Krna pa jim je uspelo osvojiti Batognico. V Slovenj Gradcu se je na današnji dan leta 1945 rodila zgodovinarka Jasna Fisher. Leta 1969 je diplomirala na Filozofski fakuteti v Ljubljani in leta 1978 uspešno ubranila disertacijo o socialni in politični zgodovini delavskega gibanja v Ljubljani od začetkov do leta 1889. Zaposlila se je na Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja, ki ga je od leta 1983 vodila. O Slovenski novejši zgodovini, ki je izšla leta 2005, je povedala: Mágozd je gručasto naselje v južnem delu Posoških Julijskih Alp. Leži na robu zakrasele uravnave pod Krasjim vrhom. Vas je dostopna iz Drežnice. Pod njo je nedaleč od sotočja potokov Muhrenk in Kozjak slikoviti slap Veliki Kozjak. Star zapis iz leta 1409 kraj imenuje Namabisgoden, iz leta 1439 pa že Na mali gosden. Prvotno ime Mali gozd se je prek narečne Maugozd razvilo v današnji Mágozd, ki so ga fašisti preimenovali v Magosti. Spominjamo se znamenitega basista in igralca Ladka Korošca, rojenega na današnji dan leta 1920 v Zagorju ob Savi. Leta 1980 se je tako spominjal prvih osnovnošolskih srečanj z glasbo: V 30-letni karieri je v ljubljanski operi odigral več kot 100 različnih vodilnih vlog, zablestel pa je predvsem v komičnih vlogah. Kar 416-krat je nastopil kot Kecal v Prodani nevesti. Prisluhnimo arhivskemu posnetku te opere, v duetu nastopata Ladko Korošec kot Kecal in Rudolf Francl kot Janko. Simfoničnemu orkestru RTV Ljubljana dirigira Samo Hubad


29.05.2024

Naših 75 let

V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.


29.05.2024

Naših 75 let

V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.


27.05.2024

Naših 75 let

Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.


27.05.2024

Naših 75 let

Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.


27.05.2024

Naših 75 let

V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.


25.05.2024

Naših 75 let

Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.


25.05.2024

Naših 75 let

Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.


24.05.2024

Naših 75 let

Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?


23.05.2024

Naših 75 let

Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.


22.05.2024

Naših 75 let

Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.


21.05.2024

Naših 75 let

Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.


20.05.2024

Naših 75 let

Kako so včasih preverjali slišnost Radia Koper na Primorskem?


20.05.2024

Naših 75 let

Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.


17.05.2024

Naših 75 let

Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.


16.05.2024

Naših 75 let

Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.


14.05.2024

Naših 75 let

Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.


14.05.2024

Naših 75 let

S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.


13.05.2024

Naših 75 let

V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.


12.05.2024

Naših 75 let

Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.


11.05.2024

Naših 75 let

Spomine na Naših 75 let z nami delita Tulio Furlanič in Igor Kuralt.


Stran 1 od 58
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov