Spominjamo se očeta sodobne dialektike: v Stuttgartu se je na na današnji dan leta 1770 rodil filozof Georg Wilhelm Friedrich Hegel. Zgodovino sveta je razumel kot razvojni proces duha, oziroma kot "napredek zavesti o svobodi". Na današnji dan leta 1910 so v Skopju krstili dan prej rojeno Agnes Gonxha Bojaxhiu, ustanoviteljico reda Misijonark ljubezni ter svetnico Mater Terezo. Leta 1979 je prejela Nobelovo nagrado za mir , ko je povedala: Leta 1946 je ustanovila red Misijonark ljubezni, ki je skrbel za podhranjene, bolne in umirajoče . Leta 2003 jo je papež Janez Pavel drugi razglasil za blaženo. Prva svetovna vojne je za ljudi v zaledju fronte in na območju Pulja, ki jih niso izselili, povzročala hude preglavice zaradi lakote in bolezni. Četrtkova Edinost je na današnji dan leta 1915 poročala, da je "aprovizacijski odbor sklenil najpotrebnejša živila razprodajati v svoji lastni oskrbi, da tako prepreči privijanje cen in izkoriščanje prebivalstva. Obenem stopijo v veljavo tudi izkaznice za živila." V Addis Abebi so na današnji dan leta 1975 ubili etiopskega cesarja Haile Selassieja s pravim imenom Tafari Mekonnen. Najprej je bil regent cesarice Zaudite, po njeni smrti leta 1930 pa je bil kronan za cesarja. Po vdoru Italije je emigriral in se vrnil leta 1941 z Angleži. Po koncu druge svetovne vojne je sodeloval je v gibanju neuvrščenih in Organizaciji afriške enotnosti. Leta 1959 je obiskal tudi Koper. Prisluhnimo odlomku arhivskega posnetka: Ósek je gručasta vas v Spodnji Vipavski dolini, ki leži na vznožju južnih pobočij Trnovskega gozda. Občnoimenski pomen slovenske besede ôsek je gora, na kateri so posekali drevje, pa tudi pleter ali plot in lesen oboj studenca. V starocerkvenoslovaščini je osek tudi ograjen prostor za živino. Fašisti so leta 1923 kraj preimenovali v Osecca. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1885 rodil basist Julij Betetto. Leta 1907 je zablestel z basovskim partom Verdijevega Requiema in si tako zagotovil finančno podporo za študij na dunajski Visoki šoli za glasbo. Ob študiju je pel v dvorni operi in bil do leta 1922 njen solist. Dve leti je gostoval v bavarski državni operi v Muenchnu, vmes pa v ljubljanski operi, kjer je ob 50-i obletnici umetniškega delovanja leta 1953 povedal: Juliju Betettu ob spremljavi pianistke Dane Hubad prisluhnimo v posnetku Parmove pesmi Sezidal sem si vinski hram