V Brnu je na današnji dan leta 1710 umrl Janez Krstnik Hmeljak, zvonar, po rodu iz Brnika. Kje in kdaj se je izučil zvonolivarstva, ni znano. Leta 1691 se je iz spodnjeavstrijskega Laa preselil v Brno, kjer je bil cenjen livar cesarskih topov in zvonov. Še leta 1930 je bilo ohranjenih in znanih vsaj 13 zvonov, ki jih ulil za devet krajev na Moravskem. Zgodovinar Fran Zwitter se je rodil na današnji dan leta 1905 v Beli Cerkvi. Doktoriral je v Ljubljani leta 1929 in se nato izpopolnjeval v Parizu. Ob izbruhu druge svetovne vojne je postal predsednik komisije za mejna vprašanja pri izvršilnem odboru Osvobodilne fronte. Po vojni je bil redni profesor za občo zgodovino novega veka na filozofski fakulteti v Ljubljani, kasneje je bil rektor in akademik. Ponedeljkova Edinost je na današnji dan leta 1915 uvodno pozornost namenila tretji soški ofenzivi italijanske vojske: "Splošna bitka ob Soči traja dalje. Včeraj so se z brezprimerno srditostjo se vršeči pehotni boji raztegnili tudi na goriško predmostje. Na fronti na Mrzlem vrhu s tolminskim predmostjem vred sovražnik še vedno brezupno naskakuje." Kam plovemo? Tako je na današnji dan leta 1945 Primorski dnevnik na drugi strani naslovil poročilo o tegobah, ki jih doživljajo z zavezniško upravo: Rezijanki, ki je v bovške kraje nosila moko v zameno za sir, so Amerikanci zaplenili blago. Ko se je izgovarjala, da ne gre čez demarkacijsko črto na zahodni strani, so odgovorili, da so tudi v coni A vsi za partizane. Sédlo je gručasto naselje v breginjskem kotu. Beseda 'sédlo' v pomenu 'prelaz, preval' je dobesedni prevod nemške besede 'Sattel', kar prvotno pomeni le sedež za jezdeca, metaforično tudi preval. Domači pomen besede sédlo pa ni samo sedež za jezdeca, temveč tudi pastirsko bivališče v snežnikih, torej podobno kot tamar in stol. Sédlo so fašisti leta 1923 preimenovali v S`edula. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1925 rodil skladatelj in pedagog Janez Bitenc. Po končanem šolanju se je zaposlil na Radiu Ljubljana, kjer se je posvetil glasbenim oddajam za najmlajše. To delo je nadaljeval kot pedagog v glasbeni šoli. Napisal in uglasbil je več kot 400 pesmi in pravljic za otroke, izdal 15 pesmaric in 5 knjig glasbenih pravljic. O teh je leta 1987 dejal: Prisluhnimo skladbici Janeza Bitenca Telefon v mestu Tutukaj