Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
532 epizod
532 epizod
Svetovalna oddaja na Radiu Koper je namenjena vsem, ki bi radi vedeli in izvedeli kaj več in ki bi radi na svoja vprašanja slišali jasen odgovor. Vsak četrtek med 10.00 in 10.30 obravnavamo teme, ki so del našega vsakdana, in z različnimi strokovnjaki iščemo način, kako iz problema narediti izziv. Bodite del oddaje tudi vi. Postavite nam vprašanje zdaj!
Tema tokratne svetovalne oddaje na Radiu Koper je herpes. Največ ljudi se z njim sreča, ko se pojavi mehurček na ustnici, ki peče in skeli ter ga odpravimo v nekaj dneh ali tednih. Toda v skupini herpesov je oblik mnogo več. Eni bolj, drugi manj nadležni, včasih nevarni, prav vsi pa potrebni posebne pozornosti, sploh ko gre za higieno. Novinarka Mateja Brežan je odgovore, med drugim tudi o herpesu zoster in geninatalnem herpesu, poiskala pri dermatovenerologinji Katarini Šmuc Berger iz Splošne bolnišnice Izola.
Kurilna sezona je že v polnem pogonu. Večina ljudi je že dala pregledati in očistiti kurilne naprave, nekateri bodo to še storili. Vsekakor je to eden od dejavnikov, ki bistveno vpliva na izkoristek. Z novim letom bodo morali tudi vsi, ki v pečeh kurijo s trdim gorivom, plinom ali oljem namestiti merilnik za ogljikov monoksid. Na kaj moramo ob nakupu te narave paziti in kako jo pravilno namestiti, sta le dve vprašanji za naša sogovornika, s katerima smo se poogovarjali tudi o tem, kako najbolje izkoristiti kurilno napravo, kakšno izbrati glede na želje in značilnosti prostora, kako prostore pozimi zračimo in še veliko več. K poslušanju oddaje vas vabi Mateja Brežan, z njo bosta energetska strokovnjaka Boris Kočevar in Lucjan Batista.
Danes bomo spregovorli o tesnobi. Vse več ljudi je zaradi načina življenja preobremenjenih. Po nekaterih podatkih naj bi v razvitem svetu kar četrtina ljudi trpela za eno od oblik anksioznih motenj. Damjana Bakarić, ki jo poznamo kot novinarko, urednico in tekstopisko, je prve napade tesnobe doživela pred sedmimi leti. Prepričana je bila, da umira. Sredi razgovora za službo ji je začelo razbijati srce, ni mogla vdihniti, zalila jo je nepopisna vročina. Več let se je neuspešno borila z napadi panike. Sama pove, da je tesnoba postala njena prijateljica, saj ji je telo povedalo, da mora v življenju nekaj spremeniti. Na FB je odkrito povedala, kaj se ji dogaja in ljudi povabila k sodelovanju. Odziv je bil presenetljiv. Pred mesecem dni je izdala knjigo NA TESNOBI. Vsi izvodi so že pošli. Nataša Uršič jo je »ujela« na predstavitvi knjige v Tolminu.
Spletne strani so lahko okno v svet, lahko pa so tudi pot v mrežo prevar. Pri brskanju po medmrežju se lahko namreč kaj hitro soočimo s spletnimi goljufijami, vdorom v spletno bančništvo, zavajanjem pri spletnem nakupovanju, nastavljanjem pasti v družbenih omrežjih, pošiljanjem škodljivih virusov, krajo identitete. Od vsakega posameznika posebej pa je odvisno, ali bodo poskusi prevar postali tudi uspešno izpeljani načrti tako imenovanih spletnih plenilcev. Kot kažejo podatki, je teh vse več. Vse več pa je tudi uporabnikov, ki jim nasedajo. Gre za naivnost? Željo po zaslužku ali prihranku? Gre za preprosto željo po razgaljanju sebe in svojega telesa? Vzvodov je lahko več. In toliko kot jih je, je tudi rešitev. Pod okriljem javnega zavoda Arnes Slovenski center za posredovanje pri omrežnih incidentih SI-CERT izvaja projekt Varni na internetu. Sogovornica Mateje Brežan v današnji oddaji je Jasmina Mešić.
V tokratni oddaji se bomo posvetili vprašanju varnosti baterij v naših vsakdanjih multimedijskih napravah. Sploh telefoni so postali naš vsakdanji spremljevalec, številni pa zaradi uporabe mobilne budilke telefon polnijo kar ob postelji. Med polnjenjem se v bateriji dogaja kemični proces, ki se lahko ne konča po načrtovanem protokolu. Kaj je to baterija, kako se polni, kakšna tveganja so povezana z baterijami in na kaj moramo biti pozorni pri uporabi multimedijskih naprav. Odgovore poišče Blaž Maljevac.
V današnji svetovalni oddaji v luči sprejemanja sprememb in dopolnitev zakona o pravilih cestnega prometa govorimo o možnostih ureditve področja koles s pomožnim motorjem, katerih hitrost ne presega 25 km/h. Divjanje mladih tako na cestah kot tudi v naseljih je povzročilo že nekaj nesreč, tudi s smrtnim izidom. Vozniki trenutno ne potrebujejo ne izpita ne čelade, starostne omejitve ni, vozila niso ne zavarovana ne zabeležena. Morda največjo težavo pa predstavlja razmeroma lahko snemljiva hitrostna zaščita, ki ta vozila požene tudi do 90 km/h. Bodo morebitne nove zakonske ureditve zadostovale, da bodo ceste bolj varne? Ali je prenos vožnje koles z motorji na kolesarske steze primerna poteza? Bodo starši, ki zdaj kupujejo skuterje otrokom, pripravljeni plačati tudi zavarovanje in registracijo? To je le nekaj vprašanj, na katera bomo danes iskali odgovore. Z nami bosta primorski poslanec Stranke modernega centra Marko Ferluga in Danijel Sertič, član NSi in Koprčan, ki je med prvimi glasno opozoril na te težave. Z njima se pogovarja novinarka Mateja Brežan.
V današnji svetovalni oddaji bomo govorili o skrbi za zdrave zobe. Resda je ta v osnovi najprej na ramenih posameznika, a z leti postane tudi vse večja skrb zdravstvenega sistema. Podatki o ustnem zdravju prebivalcev Slovenije so skromni, omejeni na podatke o kariesu pri 12-letnikih. Strategije o ustnem zdravju naša država tako še nima. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je že v začetku leta napovedal razširitev pravic za zobozdravstvene storitve iz osnovnega zavarovanja, medtem so trenutne potrebe že zdavnaj preživele predpisane standarde dela. Zakaj še ni prišlo do sprememb? Zakaj zavarovalnica vrača stroške dela pri tujih zobozdravnikih in ne tudi pri domačih koncesionarjih? Zakaj, na primer, na Hrvaškem plačamo dvakrat manj za isto storitev? To je le nekaj vprašanj na katera smo iskali odgovore. Strokovno znanje, izkušnje in dileme bodo z nami delili Nacionalni inštitut za javno zdravje, direktorica koprske območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in član odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije. Z njimi se je pogovarjala Mateja Brežan.
Na Ljudski univerzi Koper so predstavili dva velika projekta, v okviru katerih bodo v brezplačne tečaje in programe za pridobitev različnih certifikatov vključili skoraj 2900 zaposlenih iz celotne regije. Prednost pri vključitvi bodo imeli zaposleni, starejši od 45 let, s končano poklicno šolo ali z nižjo izobrazbo. Obenem bodo v dejavnosti poglobljenega svetovanja vključili 1440 zaposlenih. Več pa Mateja Brežan v svetovalni oddaji
V svetu informacijskih tehnologij izgubljamo stik z naravnim okoljem. Premalo se gibljemo, nismo dovolj aktivni. Toda gibanje je ena osnovnih človekovih potreb. Gibanje je življenje in življenje je gibanje, pravi Barbara Konda, avtorica in vodja mednarodnih projektov FIT Slovenija in FIT4Kid. Poslušajo jo številni starši otrok v vrtcih in šolah o tem, kako z gibanjem spodbujamo otrokove potenciale. Z Barbaro Konda se je pogovarjala Zdenka Tomulič.
Čas dopustov je največkrat čas oddiha in počitka. Še posebej pri ljudeh, ki so navajeni hitrega tempa dela, zna biti to obdobje tudi stresno. Še bolj pa je včasih naporna vrnitev v službo. In kako je z našimi možgani na in po dopustu? Na to in tudi na druga vprašanja bo v današnji svetovalni oddaji odgovarjal nevrolog Bojan Rojc iz Splošne bolnišnice Izola. Z njim se je pogovarjala novinarka Mateja Brežan.
V preteklih letih smo večkrat poročali o odkritih primerih nedovoljenega fotografiranja otrok na plažah. Gre za kaznivo dejanje, za katero je predvidena tudi zaporna kazen. Ker se starši in skrbniki ali pa samo pozorni mimoidoči največkrat sami soočijo s sumljivimi osebami, je zasledovanje teh primerov včasih težje, saj imajo storilci še pred prihodom policije čas, da pridobljeni slikovni material izbrišejo. Zanimalo nas je, kako torej pravilno odreagirati, če zaznamo kaj sumljivega. Iz naših izkušenj in tudi iz stika s poslušalci ugotavljamo, da je teh primerov več, kot je dejansko tudi prijavljenih. Ob tem kriminalisti opozarjajo na fotografije, ki jih na splet dajejo sami starši. Nedavna svetovna raziskava je namreč pokazala, da se je v več kot 40 milijonski beri fotografij pedofilskih krogov, znašla več kot polovica posnetkov iz družbenih omrežij. Več pa v pogovoru Mateje Brežan s kriminalističnim inšpektorjem PU Koper Cvetom Kokaljem.
Visoke temperature marsikoga prisilijo k nakupu klimatske naprave. Njihova pretirana ali napačna uporaba pa nas lahko spravi ob zdravje. Vsako leto več ljudi prihaja k zdravniku zaradi vnetja sinusov, glavobola, bolečin v hrbtenici in podobnih težav, ki so posledica prekomernega hlajenja. Naprave so namreč vsako leto cenejše, zato jih uporablja vedno več ljudi, večina pa sploh ne prebere navodil za pravilno uporabo. Nekaj nasvetov je podal Marko Vudrag, predstojnik območne enote Inštituta za javno zdravje v Novi Gorici. Z njim se je pogovarjala Nataša Uršič.
Poletna sezona je res čas oddiha, morja, sproščenosti, toda ne za vse. Gasilci so v tem času precej obremenjeni. Zaradi povečanega prometa so večkrat v pomoč na cestah, kjer tudi rešujejo življenja, predvsem pa so stalno na preži zaradi varovanja pred požari v naravi. Ti so najpogosteje posledica malomarnosti ljudi. Več o tem, kako zagotavljajo varnost občanov poleti in kaj lahko občani sami naredimo, da bo nesreč čim manj, nam bodo v svetovalni oddaji povedali vodja preventive, vodja operative in poveljnik Gasilske brigade Koper. Z njimi se je pogovarjala Mateja Brežan.
V tokratni svetovalni oddaji smo obiskali koprski Center za pomoč na domu Mali princ, kjer že petnajst let v okviru socialnovarstvenega programa nudijo pomoč starostnikom pri varovanju na daljavo. Z alarmno napravo, poimenovano Rdeča tipka, so številnim starostnikom poiskali ustrezno pomoč pri padcih in poškodbah ter s hitrim odzivom nekaterim rešili tudi življenje. S strokovnimi sodelavci centra, ki z uporabniki vzdržujejo redne stike in jih spremljajo tudi po nujnih opravkih, smo se pogovarjali o tem, katere so najpogostejše poškodbe pri starejših, o preventivnih ravnanjih in kako urediti varnejše prostore v domačem okolju. Oddajo je pripravila Tjaša Lotrič.
Ob začetku poletne planinske sezone bomo današnjo svetovalno oddajo posvetili varnemu koraku v gorah. V preteklih dneh in tednih se je v Posočju zgodilo kar nekaj nesreč - v soteski Sušca se je smrtno ponesrečil irski mladenič, na Kaninu je v globino padel 30-letni srbski plezalec in gorski reševalec, reševali so tudi padalce. Kakšne so razmere, kakšni napotki, preden se odpravimo v gore, in koliko dela imajo na območju tolminske gorske reševalne službe, ki je med najbolj obremenjenimi v Sloveniji, se je s pomočnikom načelnika Iztokom Rutarjem pogovarjala Mariša Bizjak.
Ob začetku poletne planinske sezone smo svetovalno oddajo posvetili varnemu koraku v gorah. V preteklih dneh in tednih se je v Posočju zgodilo kar nekaj nesreč - v soteski Sušca se je smrtno ponesrečil irski mladenič, na Kaninu je v globino padel srbski plezalec in gorski reševalec, reševali so tudi padalce. Kakšne so razmere, kakšni napotki preden se odpravimo v gore, in koliko dela imajo na območju tolminske gorske reševalne službe, ki je med najbolj obremenjenimi v Sloveniji, se je s pomočnikom načelnika Iztokom Rutarjem pogovarjala Mariša Bizjak.
Med odraščanjem se vsi, tam približno med 10-tim in 13-tim letom srečamo s puberteto. Gre za obdobje, ko se fantki in deklice prelevijo v odrasle moške in ženske. To je čas, dejavnega delovanja hormonov, telesnih sprememb, kot so rast prsi pri dekletih, na različnih delih telesa se začnejo pojavljati dlake, starši pogovsto tožijo, da so otroci težavni in da kar naenkrat nasprotnemu spolu izkazujejo veliko več pozornosti. Kdaj natančno se pojavi puberteta, ni možno doreči. Ve se, da se to zgodi prej pri deklicah kot pri dečkih. Ve se tudi, da v to obdobje mlajše generacije stopajo vse bolj zgodaj. Strokovnjaki sklepajo, da najverjetneje zaradi ugodnih življenjskih razmer. Toda, kljub temu še vseeno v določenih primerih govorimo o prezgodnji puberteti. Ta pojav ni zanemarljiv, lahko je celo znak nekaterih bolezni. Več nam bo v svetovalni oddaji povedala strokovnjakinja s kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove Pediatrične klinike doc. dr. Magdalena Avbelj Stefanija, s katero se je pogovarjala Mateja Brežan.
Državni presejalni program za raka dojk DORA, ki zdravim ženskam med 50-im in 69-im letom omogoča slikanje dojk z mamografijo vsaki dve leti, je februalrja začel delovati v Primorski regiji, in sicer z mobilno enoto v Postojni. V juniju pa se je preventivno slikanje žensk prvič začelo v Obalno-kraški regiji. Splošna bolnišnica Izola je izpolnila vse strokovne zahteve Onkološkega inštituta in dobila status Presejalnega centra. Z njegovim odprtjem je zdaj v prevetivni program DORA na ravni države vključenih 60 odstotkov vseh žensk v primernem starostnem obdobju.
Slovenija je minuli teden dobila strategijo obvladovanja demence do leta 2020. V njej so zapisane smernice obvladovanja te kronične napredujoče bolezeni, ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc pa ob tem obljublja celovit in miltidisciplinarni pristop. Strategijo so pripravljali predstavniki ministrstev za zdravje ter za delo družino in socialne zadeve, predstavniki psihiatrične stroke in drugih strok na vseh ravneh, nevladniki, domovi za starejše, člani protovoljnih združenj. Med njimi je bila tudi zdravnica družinske medicine iz koprskega zdravstvenega doma mag. Tatjana Cvetko, ki je gostja tokratne svetovalne oddaje..
Število otrok z razdiralnim vedenjem se pri nas povečuje. Takšno obnašanje se z leti lahko stopnjuje in privede do hudih težav, zato je pomoč nujna že v predšolskem obdobju. Toda strokovne službe so prezasedene, velja ocena, da pri nas manj kot 10 odstotkov otrok s tovrstnimi težavami dobi strokovno pomoč. Z zgodaj dostopnimi programi je mogoče razdiralno vedenje preprečevati ali vsaj omejiti. Eden dokazano uspešnih programov je projekt Neverjetna leta, s katerim smo v Sloveniji poskusno začeli pred dobrim letom dni. O tem v oddaji, ki jo vodi Zdenka Tomulič. Naši gostji sta psihologinji iz ajdovskega Centra za socialno delo, Tina Avbar in Janja Batič.
Neveljaven email naslov