Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Radiovedni: Ali je potovanje skozi čas mogoče?

29.01.2020

Marsikomu se skok v preteklost zdi nemogoč, saj čas vendarle teče le naprej, superhitre vesoljske ladje, ki bi omogočale potovanje v prihodnost, pa so zaenkrat še vedno del naše domišljije. A v dobi hitro razvijajoče se tehnologije bi si marsikdo upal trditi, da ideja o potovanju skozi čas počasi postaja resničnost. Zato tokrat Radiovedni odgovarjamo na vprašanje, ali je potovanje skozi čas mogoče.

Odgovarja zaslužni profesor fizike na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko dr. Alojz Kodre

Marsikomu se skok v preteklost zdi nemogoč, saj čas vendarle teče le naprej, superhitre vesoljske ladje, ki bi omogočale potovanje v prihodnost, pa so zaenkrat še vedno del naše domišljije. A v dobi hitro razvijajoče se tehnologije bi si marsikdo upal trditi, da ideja o potovanju skozi čas počasi postaja resničnost. Zato tokrat odgovarjamo na vprašanje:

"Ali je potovanje skozi čas mogoče?"


Radiovedni

223 epizod


Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si

Radiovedni: Ali je potovanje skozi čas mogoče?

29.01.2020

Marsikomu se skok v preteklost zdi nemogoč, saj čas vendarle teče le naprej, superhitre vesoljske ladje, ki bi omogočale potovanje v prihodnost, pa so zaenkrat še vedno del naše domišljije. A v dobi hitro razvijajoče se tehnologije bi si marsikdo upal trditi, da ideja o potovanju skozi čas počasi postaja resničnost. Zato tokrat Radiovedni odgovarjamo na vprašanje, ali je potovanje skozi čas mogoče.

Odgovarja zaslužni profesor fizike na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko dr. Alojz Kodre

Marsikomu se skok v preteklost zdi nemogoč, saj čas vendarle teče le naprej, superhitre vesoljske ladje, ki bi omogočale potovanje v prihodnost, pa so zaenkrat še vedno del naše domišljije. A v dobi hitro razvijajoče se tehnologije bi si marsikdo upal trditi, da ideja o potovanju skozi čas počasi postaja resničnost. Zato tokrat odgovarjamo na vprašanje:

"Ali je potovanje skozi čas mogoče?"


08.04.2024

Zakaj imamo različne barve oči?

Se spomnite, ko so radiovedna dekleta lani s pomočjo mladih osnovnošolk in osnovnošolcev z Osnovne šole Poljane iskale odgovore na to, kako daleč je do nam najbližjega osončja, zakaj smo zasvojeni z video igrami in še marsikaj? Tudi letos jim družbo vse do sredine junija delajo zvedavi mladi pomočniki. V prvem delu se sedmošolki Aneja in Ronja pridružita Kaji Ravnak. Sporočajo še, da so se lotile raziskovanja podobne oblike predmeta kot je bil prejšnji teden milni mehurček. Veste, kaj bi to lahko bilo?


06.04.2024

Kako nastane milni mehurček?

Pomlad je v največjem razcvetu, z njo pa tudi igra pod milnim nebom. Da, prav ste slišali, pod milnim nebom, saj se Radiovedni odpravljajo poizvedovat, kako nastane milni mehurček. Luka Vidic iz Hiše eksperimentov ob razlagi postreže še z nasveti, kako doma pripravimo čim boljšo milnico.


29.03.2024

Radiovedni z Nikom: Zakaj imamo ušesno maslo?

Nekdaj so rekli komu, ki je imel umazana ušesa, da mu raste repa v ušesih. In zato smo se začeli oboroževati z ušesnimi palčkami, ki pa morajo po mnenju otoringolaringolov na seznam za pregon. Ni ga, ki v ušesih ne bi imel vsaj neke oblike ušesnega masla. In najbolje ga je – če ste zdravi in brez slušnih aparatov – pustiti lepo pri miru. Na zadnjo marčevsko soboto se nam je v Radiovednih znova pridružil Nik Škrlec, ki se podaja na voskasto odisejado v notranjost naših ušes.


15.03.2024

Kako nastane umetni sneg?

Čeprav že počasi stopamo v pomlad, večina smučišč še vedno obratuje. Nekatera morajo proge urejati z umetnim zasneževanjem. Poslušalca Urbana pri tem zanima, kako sploh nastane umetni sneg. Iskanja odgovora se je najprej lotil s praktičnim poskusom. Ker mu ni uspelo, se je obrnil na Radiovedne. V tokratni epizodi zato odgovor na njegovo vprašanje iščemo pri dr. Katji Klinar na fakulteti za strojništvo.


08.03.2024

Zakaj različne čajne mešanice različno dolgo namakamo v vreli vodi?

Čas za čaj je vedno, se strinjate? Verjetno se tudi vam pogosto zgodi, da čajne lističe predolgo pustite plavati v kropu. Nam se. Da bi se vsi skupaj lahko izognili neprijetnim in grenkim okusom, nas z natančnim čajnim znanjem opremita najmlajša čajna sommelierja v tem delu Evrope Urh in Filip Burnik.


01.03.2024

Zakaj pingvinov ne zebe v stopala?

Letošnja zima v naših krajih ni bila tako zelo ostra, kar pa nikakor ne velja za Antarktiko, ki velja za najbolj mrzel in suh predel Zemlje. Tam se temperature vse leto gibljejo med 0 in - 80 °C. Kako to, da tam živečih pingvinov ne zebe v noge, ko hodijo po ledu? Na vprašanje tokrat odgovarja Irena Furlan, biologinja in pedagoška vodja ljubljanskega živalskega vrta.


24.02.2024

Radiovedni z Nikom: Kaj je onkraj vesolja?

Zakaj največji neznanki sodobne znanosti rečemo temna snov? Lahko bi ji rekli tudi "Kaj hudirja pa je to zadaj?". Ali pa "Glej ga zlomka, koliko še ne vemo!", "Pojma nimamo, kaj je to!" Ali pa bi preprosto priznali, da z izrazom temna snov lažemo samemu sebi, da vemo veliko o nečem, o čemer ne vemo tako rekoč nič. V Radiovednih se z Nikom Škrlecem tokrat podajamo vse do največjih ugank vesolja: kaj vemo o tem, kaj je tam onkraj vesolja, in zakaj je tudi vesolje, ki ga vidimo, polno neznank, s skrivnostno zvenečo temno snovjo na čelu?


14.02.2024

Zakaj imamo na fotografijah rdeče oči?

Radiovedni smo prejšnjič skuhali svaljke in jih še z večjim veseljem pojedli, v tej epizodi pa pihamo prah iz starih albumov. Ste morda kdaj brskali po starih fotografijah in opazili, da imate tako velike rdeče oči, da izgledate že prav strašljivo? Razloge za to nam pojasni profesorica Mojce Vilfan z Insituta Jožef Stefan.


09.02.2024

Zakaj kuhani njoki plavajo?

Kuhamo jih v vreli vodi, dokler ne priplavajo na površino. To navodilo za pripravo njokov smo preverili tudi v praksi in potrdili, da za kuhanje teh krompirjevih svaljkov zares ne potrebuješ ure. Ravno prav so kuhani takrat, ko priplavajo na površje. Zakaj, nam je pojasnila dr. Mihaela Skrt z Oddelka za živilstvo ljubljanske Biotehniške fakultete.


02.02.2024

Kako deluje detektor laži?

Nazadnje smo z Nikom Škrlecem raziskovali barve senc, v prvi februarski epizodi pa se Radiovedni postavimo ob bok najbolj znanima detektivoma Sherlocku Holmesu in Herculu Poirotu. S forenzičnim psihologom doktorjem Igorjem Arehom raziskujemo, kako lahko prepoznamo laž in kako resnico.


26.01.2024

Radiovedni z Nikom: So sence le črne barve?

Kot pretekle tri sobote tudi v zadnji januarski pri nas v Radiovednih gostuje Nik Škrlec, ki pa se tokrat raziskovalno podaja v svet senc, in to – zanimivo – prav na dan, ko je pred 144 letimi Thomas Alva Edison vložil patent za električno žarnico.


19.01.2024

Radiovedni z Nikom: Kako ločimo skladbe v C-duru od tistih v a-molu?

Za tiste, ki ste nekdaj obiskovali glasbeno šolo oziroma to ravno počnete, bo naslednjih nekaj minut nekaj najbolj logičnega na svetu in priročna vaja za ponovitev, za tiste, ki v teorijo glasbe niste bili nikoli posebej posvečeni, pa nazoren uvod. Nik Škrlec, ki gostuje v januarskih Radiovednih, se tokrat uči, kako ločiti dur od mola, še posebej če sta – kako premetene orehe nam servirate poslušalci! – sestavljena iz istih tonov. Ob tem ga dobrodušno vodi prekaljeni glasbenik in še fizik za povrh Janez Dovč. Napotki v oddaji niso strokovna merila, saj je glasbena harmonija zelo zapleteno področje. Za poslušalce smo pripravili praktičen in poenostavljen pristop, s katerim si lahko pomagate predvsem pri preprostih skladbah.


12.01.2024

Radiovedni z Nikom: Zakaj pod vodo z masko vidim ostro, brez nje pa zamegljeno?

Z Nikom Škrlecem se v tokratnih Radiovednih podajamo stran od januarske zmrzali, nekam, kjer je prijetno toplo in čofotavo. Poslušalca Matevža je med potapljanjem spreletelo logično vprašanje o tem, kaj ima z boljšo vidljivostjo pod vodo opraviti potapljaška maska, Nik pa se je potopil v fizikalno razlago … In, ja, popil tudi nekaj bazenske vode.


05.01.2024

Radiovedni z Nikom: Kako gravitacija vpliva na naše organe?

Januarja imajo Radiovedni posebno družbo! Vse sobote ta mesec bo z nami Nik Škrlec, ki nas za začetek pelje na razburljivo pustolovščino v naše neverjetno telo. Ste se kdaj vprašali, zakaj nikoli ne odplavate kot baloni? Ali zakaj se je pri skoku tako težko odgnati od tal? Odgovor na to je, seveda, gravitacija! Toda ali ste kdaj razmišljali o tem, kako gravitacija vpliva na kosti, mišice in organe v našem telesu? Se nam želodec pri prostem padu res zatakne v grlu? To je zanimalo tudi poslušalko Nino, Nik pa se je v iskanju odgovora podal na edino napravo v Sloveniji, ki zmore posnemati in celo povečevati gravitacijo in na kateri bi lahko nekoč v vesolju trenirali astronavti. Zatorej, pripravljeni? Zelo vrteče bo in za povrh še tresoče!


29.12.2023

Kako določimo starost zvezd?

V zadnji letošnji epizodi pogled usmerjamo v nebo. Tam ne iščemo Božička s snežno vprego, ampak opazujemo zvezde in se hkrati sprašujemo, kako lahko astronomi tako natančno določijo njihovo starost. Pri iskanju odgovora nam je pomagala astrofizičarka Dunja Fabjan.


23.12.2023

Zakaj ljudje zamenjujemo levo in desno?

Tudi vam kdaj popolnoma zmrznejo možgani? Se vam zgodi, da zamešate besedi, ki se začneta z isto črko (sreda, sobota), ali pa ne morete ugotoviti, kaj je levo in kaj desno, ali pa kje je vzhod in kje zahod? Nevrolog dr. Igor Rigler danes pomaga odgovoriti na vprašanje, zakaj imajo naši možgani s pomnjenjem nekaterih reči več težav kot z drugimi.


15.12.2023

Zakaj volk ubije več ovac, kot jih lahko poje?

Volk v pravljicah navadno nastopa kot nevaren in zloben požrešnež. Požrl je šest od sedmih kozličkov, babico Rdeče kapice, odpihnil hišici dveh od treh prašičkov. Je volk tudi v resnici zlobna zver, ki ubija za zabavo?


08.12.2023

Kako štorklje zgradijo gnezdo, da ne pade na tla?

V Sloveniji poznamo dve vrsti štorkelj, belo in črno, a nekaj jima je skupno: obe sta odlični pri gradnji svojih gnezd. Tudi ko naše kraje zapustijo in odidejo ne lepše, gnezda na dimnikih, drevesih in tramovih ostanejo trdno nameščena. Ne zmoti jih sneg, niti močan veter. Kako so zgrajena, da na svojem mestu ostanejo leta, celo desetletja? Odgovarja Urša Gajšek, strokovnjakinja iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic.


01.12.2023

Koliko časa bodo oceani še hranilniki CO2?

Oceani imajo zelo velik vpliv na podnebje. Poleg tega, da v sebi skladiščijo veliko toplote, so pomemben naravni ponor ogljikovega dioksida. Radiovedni raziskujejo, koliko časa bodo oceani še sposobni shranjevati CO2 in kaj bo, ko tega ne bodo več sposobni. Odgovarjala bo klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.


24.11.2023

Kako sanjajo slepi ljudje?

Nekako velja, da sanjamo to, kar vidimo čez dan in kar imamo zakopano globoko v spominu in podzavesti. Nekateri sanjajo da letijo, nekateri da padajo. Nekateri sanjajo v barvah, spet drugi v črno-belem spektru. Kako pa sanjajo slepi? Na vprašanje odgovarja nevrolog dr. Zvezdan Pirtošek.


Stran 1 od 12
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov