Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Radiovedni

231 epizod

Radiovedni

231 epizod


Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si

22.10.2022

Radiovedni: Kdaj je vreme delno in kdaj zmerno oblačno?

V novi epizodi Radiovednih se oziroma v nebo in štejemo oblake. V nabiralnik smo dobili vprašanje, ki najbrž tu ali tam prešine vsakogar: kakšna je razlika med delno in zmerno oblačnim vremenom? Meteorologi si pri tem pomagajo s čisto posebnim kolačem. Razrezal ga bo Brane Gregorčič z Agencije za okolje.


15.10.2022

Kateri je najpočasnejši polž na svetu?

Najdemo jih na kopnem, v morju, sladkih vodah ali jamah. Sogovornik se rad pošali, da so pravzaprav vsepovsod, samo po zraku še ne znajo leteti. Polži so zares ena najbolj raznolikih živali na svetu - tako po obliki kot življenjskem okolju in vedenju. In prav slednjega se dotika današnje radiovedno vprašanje.


08.10.2022

Ali lahko večkrat popijemo isto molekulo vode?

Skoraj vsak od nas verjetno vsak dan spije vsaj en kozarec vode. Pa ste kdaj razmišljali o tem, da vodo v kozarcu gradijo posamezne molekule vode, in se ob tem vprašali, kakšna je verjetnost, da eno od teh molekul v življenju spijemo večkrat. No, vsaj eden od naših poslušalcev se je, njegov izziv pa je tokrat pritegnil naše radiovedne.


29.09.2022

150 radiovednih oddaj smo proslavili z radiovednim multiizivom

Kdo neki so radiovedni? So to ljudje, ki so preveč radovedni, morda tisti, ki se spoznajo na radie, ali pa taki, ki vse odgovore poiščejo na radiu? Vse to. Radiovedni so doslej zagrizli v že več kot 150 izzivov, ki so jih poslali poslušalci, in tudi v novo sezono stopajo razposajeni, polni navdušenja in idej. V celotni ekipni zasedbi vas pozdravijo v terminu starejše raziskovalne sestre Frekvence X v živo s studia in terena. Rabutali bodo nove poslušalske izzive, eksperimentirali s plini, sledili štorkljam, poslušali šum školjk in delili nagrade.


28.09.2022

Zakaj reke ne presahnejo tudi kadar več dni ne dežuje?

Od razlikovanja barv tokrat plujemo proti novi sezoni kar po rečni strugi. V Sloveniji imamo namreč več kot 60 rek s skupno dolžino približno 2.500 kilometrov in to nas upravičeno uvršča med najbolj vodnate države v Evropi. Že poleti se je naši poslušalki porodilo vprašanje: Zakaj reke ne presahnejo tudi kadar več dni ne dežuje? Porečja rek nam bo pomagal bolje razumeti geograf dr. Tajan Trobec, ki kot raziskovalec na Oddelku za geografijo na ljubljanski Filozofski fakulteti veliko svojega časa preživi prav ob rekah.


21.09.2022

Zakaj pri barvni slepoti človek zamenjuje ravno zeleno in rdečo barvo?

Smo štiri punce, Nina, Neža, Ajda in Kaja. Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki.


14.09.2022

Zakaj človeški lasje sčasoma posivijo?

Najverjetneje je že marsikdo izmed nas kdaj komu zabrusil, da nam povzroča sive lase. Čeprav so take izjave običajno mišljene metaforično, verjemite, za tem obstaja znanstvena razlaga. Zato ne preseneča, da so se po poti razvoja sivih las odpravili tudi naši Radiovedni.


07.09.2022

Katera kamnina prevladuje v Zemljini skorji?

Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si


24.08.2022

Zakaj ljudem zobje zrastejo le dvakrat?

V zobozdravstveni ambulanti za mladino in otroke Zdravstvenega doma Bežigrad nas z odgovorom že čaka doktrorica dentalne medicine Teja Jeras.


17.08.2022

Zakaj mozolja ne moremo dobiti na blazinici prsta?

Ker nam je morje že dodobra zlezlo pod kožo, pogledujemo ravno proti temu največjemu organu. Mešanica soli in sonca namreč lahko na občutljivi koži povzroči nastanek neprijetnih mozoljev, a ne kar kjer koli. Razlago podaja dermatovenerolog Borut Žgavec.


10.08.2022

Ali strele bolj privlačijo hiše z odprtimi ali zaprtimi okni in vrati?

Odgovarja dr. Gregor Skok, izredni profesor na katedri za meteorologijo Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani


03.08.2022

Zakaj je barva Lune včasih tako različna?

Radiovedni se v prvi avgustovski epizodi ozirajo v nebo. Poleti je na plaži najlepše opazovati, ko se izza neskončnega morja na obzorju pojavi polna Luna, ki pa se ne sveti, ampak odbija sončevo svetlobo. Njena barva je odvisna od tega, od kje jo opazujemo. Kako to, da je Luna lahko enkrat sivkasta, drugič rdečkasta, modrikasta …?


28.07.2022

Kako voda pogasi ogenj?

Te dni smo vsi z zaskrbljenostjo pogledovali proti naši zahodni meji, kjer se je v ognjenimi zublji borilo več tisoč gasilcev. Požari v naravi postajajo vse pogostejši, malo pa je znanega, da so tudi izjemno velik vir ogljikovega dioksida. Vsi najhujši požari v naravi so, denimo, lani v ozračje poslali toliko CO2, kot ga v dveh letih proizvede Nemčija. Pri tem je zanimivo, da za večino, za skoraj štiri od petih požarov v naravi kriv človek. Tudi Radiovedni smo ta teden v svoj nabiralnik prejeli vaša poizvedovanja v zvezi s požari v naravi. Pisal nam je Saša, ki ga je zanimalo, kaj se dogaja na mikroravni pri gašenju gorečega lesa z vodo. Kaj voda, ki pride v stik z gorečim lesom, dejansko naredi in zakaj moker les ne gori?


20.07.2022

Fotosinteza, kisik in človeški vdih

Vabimo vas, da globoko vdihnete in prisluhnete tokratnim Radiovednim, ki raziskujejo, koliko časa ena lončnica proizvaja kisik za en človeški vdih. Za odgovor smo prosili doktorico Katarino Vogel Mikuš, redno profesorico fiziologije rastlin na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.


13.07.2022

Zakaj molji jedo blago?

V tokratni poletni epizodi zračimo omare. Če ste tudi vi svoja toplejša oblačila pospravili v naglici in ne preveč skrbno, boste mogoče po tem poslušanju razmislili o ponovnem urejanju. Sivka in naftalinske kroglice v omari … Že veste, kaj nas tokrat zanima? Seveda, molji in njihove ličinke. V naš spletni nabiralnik smo prejeli radiovedno vprašanje: Zakaj molji jedo blago? Zagato pomaga rešiti profesor zoologije na biotehniški fakulteti v Ljubljani, doktor Rok Kostanjšek.


06.07.2022

Kakšne barve je vesolje?

Pri iskanju odgovora nam pomaga astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu.


29.06.2022

Kako nastane zlato in ali nastaja tudi zdaj, da ga ne zmanjka?

Pri iskanju odgovora nam je pomagal dr. Marko Vrabec, redni profesor za področje geologije na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.


22.06.2022

Po katerem časovnem pasu se ravnajo astronavti na mednarodni vesoljski postaji?

V poletni vročici, ko marsikdo že pripravlja kovčke za oddih, Radiovedni tokrat hitimo v vesolje, natančneje, na vesoljsko postajo. Na kot za nogometno igrišče veliki postaji, ki je v orbiti na malo več kot 400 metrov nad Zemljinim površjem, je zdaj sedem kozmonavtov in astronavtov. Koliko pa kažejo njihovi urini kazalci?


08.06.2022

Iz česa je sestavljena solza?

Odgovarja dr. Manca Tekavčič Pompe, pediatrična oftalmologinja, vodja otroškega oddelka na Očesni kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.


01.06.2022

Zakaj madež bučnega olja na tkanini na soncu izgine?

Uganko je razrešil dr. Jernej Iskra, ki se na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo UL ukvarja z organsko in fotokemijo.


Stran 5 od 12
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov