Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
241 epizod
241 epizod
Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si
Ob omembi raziskovanja vesolja se mnogim pred očmi narišejo spektakularni prizori odštevanja in izstrelitev velikih raket, ki v neznano odpeljejo svoj tovor. Ob tem si tako znanstveniki kot laični opazovalci grizejo nohte in nestrtpno spremljajo, če izstrelitev poteka brez težav, a ob takem vznemirjenju si le redko zastavimo morda na prvi pogled enostavno vprašanje, ki ga je poslal Jernej: "Kako se pravzaprav raketa požene v zrak?" Odgovor je prispeval izvrsten poznavalec vesoljskih tehnologij prof. dr. Tomaž Zwitter z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko.
Zemlja za vrtenje okoli svoje osi potrebuje en dan, Sonce pa obroži v enem letu. A prebivalci Zemlje njenega vrtenja ne moremo zaznati, saj je hitrost konstantna, svoje pa doda tudi gravitacija, ki nas skrbno drži na tleh. Glede na Zemljino os se ves čas premikamo zelo hitro, na geografski širini Slovenije kar dobrih 1100 km/h. Da pa bi Zemljani občutili gibanje našega planeta, nam je rad(i)ovedni Matjaž postavil zelo zanimivo vprašanje: Kako hitro bi se Zemlja morala vrteti, da bi ljudje na ekvatorju lebdeli tik nad tlemi? Za odgovor je naš planet zavrtel astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu.
Ker se bližamo septembru, je morda čas, da spet malo ponovimo osnove in zdaj gremo res k osnovam, k delcem, ki gradijo molekule in so dolgo časa – pravzaprav od Demokrita v antiki – veljali za najmanjšo poznano stvar v naravi. Atomi so to, 8-letnega Jerneja pa je v zvezi z njimi zanimalo nekaj čisto posebnega: Kako se cepijo atomi? Z odgovorom pa nam je tokrat pomagal dr. Luka Snoj, jedrski fizik, ki vodi slovenski raziskovalni reaktor Triga.
Vsi smo že kdaj v družbi rekli kaj neumnega ali naredili kaj, kar smo kasneje obžalovali, zato tudi dobro vemo, kako je, če naš obraz preplavi tista nadležna rdečica. Za sprožitev zardevanja je včasih dovolj že to, da nam nekdo reče, da zardevamo. Zato ni čudno, da so Radiovedni pobrskali za odgovor na vprašanje, zakaj do rdečkasto obarvanega obraza sploh pride.
Les, cement in jeklo so materiali iz katerih lahko danes zgradimo skoraj karkoli. A Radiovedni ne poznajo omejitev trenutnega razumevanja fizičnega sveta. Ali je mogoče teoretično ali celo v praksi, da svetloba postane snovni material? Odgovarja prof. Boštjan Golob s Fakultete za matematiko in fiziko.
Sončni vzhodi in zahodi zagotovo spadajo med najbolj priljubljene fotografske motive. Zimski, pomladni, poletni in jesenski – vsi so čudoviti. A čeprav trajalo zgolj nekaj trenutkov, so izjemno pomembni tudi za vse planince, letalce, padalce, kmete in še za marsikoga, ki si glede na število ur, ki jih ima pred seboj, lahko organizira dejavnosti. Vzide in zaide nam je tokrat pomagal loviti astronom Andrej Guštin.
Na Kitajskem so ga poznali že tri tisoč let pred našim štetjem, na Staro celino naj bi ga zanesel Marco Polo, čisto zares pa se imamo za prve gurmanske poizkuse s sladoledom zahvaliti Katarini Medičejski, ki ga je iz Italije v 16. stoletju prinesla v Francijo, in človeška sladoledna odisejada med okusi in teksturami se je začela. Toda ali ste vedeli, da je lahko sladoled kriv za čisto pravi glavobol? Dobili smo namreč to vprašanje: Zakaj nas lahko pri uživanju sladoleda začne boleti glava? Za ta tip bolečine obstaja celo čisto pravi izraz 'sladoledni glavobol' ali po angleško brain freeze. Po odgovor smo se obrnili na nevrologa v UKC Ljubljana dr. Igorja Riglerja, ki je vodja službe za urgentno nevrologijo na Nevrološki kliniki.
Najbolj zvedava rubrika Vala 202 Radiovedni se poleti ogreva za poletne teme. V prihodnjih tednih se lotijo sladoleda, sonca v visokogorju, komarjev – vse to ste jim v svojih vprašanjih že navrgli v premislek –, danes pa vabijo na plažo, kjer si marsikdo zaradi močnega sonca že nadene majico. In pri tem se porodi vprašanje: Zakaj majica, ko se zmoči, spremeni barvo? Kako torej znanstveno pojasniti učinek mokre majice? Nekoga, ki nam je pisal, je namreč zanimalo: Zakaj predmet vidimo v različni barvi v odvisnosti stanja? Zakaj je v suhem stanju določene barve, v mokrem pa se barva spremeni? Pri razlagi je pomagal doktor kemije Matej Huš s Kemijskega inštituta v Ljubljani.
Ogenj je v zgodovini odigral nadvse pomembno vlogo … in – ker smo ravno sveže okupirani s pandemijo – pred stoletji je prav ogenj služil za komunikacijo med kraji in vasmi, ki so si na tak način sporočali, ali ji tudi vanje zašla bolezen. No, ogenj ali, natančneje, plamen pa je bil tudi povod za torkatne Radiovedne. Nekoga je namreč zanimalo, kaj natanko sestavlja plamen sveče? Odgovarja profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo dr. Anton Meden.
Zagotovo ne bo nasprotoval nihče izmed vas, da je spanje skupno vsem ljudem in nujno za preživetje. Skozi zgodovino se je njegov pomen spreminjal, a največ sprememb je prinesla industrijska revolucija, ki je zaradi zahtev po daljšem delavniku spanje označilo kot izgubo časa in lenobo. To pa pogosto slišimo še danes. Zato se nam je Radiovednim porodilo vprašanje, koliko časa lahko človeško telo ostane budno.
Najdaljše neprekinjeno kihanje je po Guinnessovi knjigi rekordov trajalo kar 978 dni skupaj. Rekord je septembra 1983 postavila Britanka ki je pričela kihati januarja 1981. Radiovedni sicer ne bomo postavljali rekorda v kihanju, smo pa poiskali odgovor na vprašanje, koliko znaša njegova hitrost. Odgovarja Tatjana Robič Pikel z Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Radiovedni se sprašujemo, zakaj vidimo nebo modro in ne črno kot vesolje ali prozorno kot zrak.
Radiovedni tokrat o vprašanju, ki si ga človeštvo zastavlja že od nekdaj. S staro biogenetsko, filozofsko, logično dilemo, kaj je bilo prej jajce ali kokoš, so se ukvarjali že starodavni filozofi in zdaj kaže, da so jo znanstveniki uspeli razrešiti. Biološko evolucijski odgovor nam poda biolog Peter Trontelj, ki na Biotehniški fakulteti v Ljubljani poučuje predmet Evolucija. Rad(i)vedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si
Tokrat smo se podali na področje mušje avtomobilske mobilnosti. Poslušalca Emila namreč zanima: Imamo avtomobil, ki miruje, njegova okna so zaprta. Na sredini avtomobila lebdi muha. Kaj se zgodi z muho, ko se vozilo premakne naprej? Se tudi ona premakne skladno z vozilom naprej ali zadane ob zadnje steklo? Emil je imel ob tem še podvprašanje: Kaj bi se zgodilo z muho, če bi bilo to vozilo odprto, na primer kabriolet? Če se tudi vi ukvarjate s kakšnim radiovednim vprašanjem, pošljite ga, rade volje pomagamo. Naš mail je frekvencax@rtvslo.si.
Tokrat Radiovedni obdelujemo vprašanje, ki ima opravka z našimi možgani. Nekoga, ki nam je pisal, je namreč zanimalo naslednje izkustvo, v katerem se gotovo najdemo vsi: "Zakaj nam določeni vonji prebudijo nostalgične spomine iz otroštva? Kako rečemo temu?" Tako imenovane 'Proustove magdalenice' pojasnjuje nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek.
Dobrodošli v tokratnih zunajzemeljskih Radiovednih. Tokratni poslušalec se je namreč prestavil v vesolje in potoval v preteklost. Zanimalo ga je namreč, zakaj se na fotografijah misij Apolla dobro vidi Zemljo, na njih pa ne vidimo zvezd. Odgovarja prof. dr. Tomaž Zwitter z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko. Če tudi vas kar koli zanima, nam pošljite vprašanje na frekvencax@rtvslo.si, z veseljem bomo poiskali odgovor nanj.
V tokratnih radiovednih že počasi plujemo v težko pričakovano poletje, ko bomo noge spet pomočili v morje, se naužili blagodejnega morskega zraka, zaplavali nekaj sto metrov in vmes popili - nenamerno, seveda - še kakšen požirek te slane tekočine. Ste si sploh kdaj zastavili vprašanje, zakaj je morje slano? Če ne, je to storil naš poslušalec, na njegovo vprašanje pa odgovarja dr. Matjaž Ličer, fizik z Nacionalnega inštituta za biologijo, zaposlen na Morski biološki postaji v Piranu. Ostanite radiovedni še naprej, če pa vam radovednost ne da spati, nam pošljite svoje vprašanje na frekvencax@rtvslo.si.
Tokrat poskušamo odgovoriti na vprašanje šestletnega Tima, ki se sprašuje, zakaj na Zemlji ne čutimo, da se ta pravzaprav ves čas vrti, in kako to, da poleg tega ne čutimo niti piša vetra. Na to vprašanje odgovarja astrofizičarka dr. Dunja Fabjan s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani. Če imate tudi vi kakšno radiovedno vprašanje, na ga pošljite na frekvencax@rtvslo.si.
Po koronapremoru se vračajo tudi Radiovedni, v našem nabiralniku se je nabralo ogromno novih vprašanj. Za začetek o sila nekoronski temi, a vendar, nekaj skupnega se kaže. Karantena in izolacija sta tudi priložnost za globoko premišljevanje, Isaacu Newtonu naj bi se, denimo, prav med tedanjo karanteno, ko je po Londonu razsajala bubonska kuga, v izolaciji utrnila zamisel o gravitaciji. Nam pa je nekdo poslal naslednje vprašanje, povezano z gravitacijo: Magnetne silnice lahko pokažemo z železnim prahom. Kako pa bi prikazali gravitacijske silnice? Se jih sploh da pokazati? Odgovarja dr. Jurij Bajc, fizik s Pedagoške fakultete v Ljubljani.
Tokrat krožimo približno 400.000 kilometrov nad Zemljo. Pristali smo namreč na Zemljini Luni oziroma lunah, kot bomo kmalu izvedeli. Stroge definicije za to, kaj je luna, sicer nimamo. Velja, da je to vsak naravni satelit, ki kroži okoli planeta, lahko tudi okoli drugih teles. Našega poslušalca pa je zanimalo: "Koliko lun ima Zemlja ter kaj bi se zgodilo, če ne bi imela nobene? Kaj pa bi se dogajalo na Zemlji, če bi ta imela dve enako veliki luni?" Razlago nam je podal astrofizik doc. dr. Janez Kos s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Neveljaven email naslov