Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

RVG - Uroš Škerl Kramberger

14.04.2018


Novinar, ki verjame, da je poslanstvo novinarstva to, da daje glas preslišanim. Glasbenik, ki je basovski kitarist postal po naključju. Človek, ki mu je blizu aktivno državljanstvo.

Uroš Škerl Kramberger je pri časopisni hiši Dnevnik glas tistih, ki jih ne želimo slišati – tistih, katerih težke zgodbe mečejo senco na našo predstavo idealne državice na južni strani Alp. Njegovi članki iščejo zgodbe izbrisanih, drugačnih, nedobrodošlih, tistih na robu, necenjenih … Njihove zgodbe poišče tako v Sloveniji kot drugje, na primer v begunskem taborišču v Tuniziji. Na svoji novinarski poti je doživel dve pritožbi na Novinarsko častno razsodišče, poskuse vplivanja na njegovo pisanje, leta 2011 je prejel nagrado Društva novinarjev Slovenije za izstopajoče novinarske stvaritve. A če je kot novinar zadržan, v ozadju, če le opazuje, je nastopanje v vlogi basista pri zasedbi Hamo & Tribute 2 love popolnoma drugačna izkušnja. Z njim smo se pogovarjali o glasbi, poslanstvu in prihodnosti novinarstva, o zgodbah preslišanih, ki so se ga najbolj dotaknile …

Poslanstvo novinarstva je, da daje glas preslišanim

Po prepričanju novinarja, ki je iz prve roke poznal primer “somalijska deklica” in tudi sam veliko prispeval k temu, da je deklica lahko prišla k svoji sestri v Slovenijo, je poslanstvo novinarja, “da daje glas preslišanim. Zakaj mene to zanima bolj kot mogoče druge, ne vem. Tudi na začetku novinarske poti si nisem predstavljal, da bom pisal o socialno-političnih zadevah.” Začel je pri časopisni hiši Delo kot glasbeni novinar, a kmalu ugotovil, da je ta vrsta novinarstva sicer nagrajujoča, ne vključuje pa vseh ravni naše družbene realnosti.

“Začelo me je zanimati, kako družba funkcionira, kako deluje politični sistem in kako lahko država na posameznika tudi usodno vpliva. Potem pa sem bil pravzaprav prek izbrisanih (…), ko sem tudi osebno zaradi svojega dela spoznal nekaj izbrisanih s težkimi zgodbami, res iskreno ogorčen. Izbrisani so kar zapletena tematika, preden se prebiješ do bistva, si predstavljaš, da so tudi ti ljudje bili kaj sokrivi, saj si je težko zamisliti položaj, v katerem si popolnoma nemočen. (…) Hkrati pa se počasi oblikuje zavest, da ta država ni nekaj, kar je odmaknjeno od nas, ampak je to pravzaprav naša država. To smo mi. Ne moremo sicer reči, da je vsak posameznik odgovoren za to, je pa odgovoren za popravo teh krivic. Kot novinar je to očiten položaj, v katerega se lahko vpleteš in začneš s pisanjem popravljati krivice.”

Ne le o izbrisanih, na svoji več kot 15-letni novinarski poti je veliko pisal tudi o beguncih, migracijah, azilni politiki naše države, obiskal je tunizijsko-libijsko mejo, Malto, šel po balkanski begunski poti. Najbolj pa se ga je dotaknila prav zgodba somalijske deklice. Tudi ob pomoči novinarjev se je primer srečno končal – deklica je lahko prišla k svoji sestri v Slovenijo. Uroš Škerl Kramberger, ki mu je blizu koncept aktivnega državljanstva, je bil v zgodbo vključen ves čas:

“Trajalo je dve leti, mogoče dve leti in pol, in je bilo zelo mučno. Ker skozi en tak konkreten primer spoznaš, kako rigidna in ‘ne po meri človeka’ je narejena država. Šokantno. Res. Kar težko je razumeti.” 

Nastopanje na glasbenem odru je zanj kot neke vrsta igre

Novinar, ki sicer najraje piše reportaže, čeprav je v tem obdobju za to manj časa in svobode, pa je tudi glasbenik – glasba ga, tako kot ljubezen do pisane besede, spremlja že od osnovnošolskih let. Nekaj časa se je v glasbeni šoli učil igrati na kitaro, pa je moral to opustiti zaradi premajhnih prstov. Ko je na šoli s prijatelji ustanavljal band, so ga zadolžili za basovsko kitaro, ker ima najmanj strun, je razložil v smehu. A pri basovski kitari, “ki ima poseben šarm”, vztraja še danes, ko ga lahko slišimo v zasedbi Hamo & Tribute 2 love. Glasba je zanj hobi, pravi:

“Hobi, ki ima tudi nastavke nekega profesionalnega razvoja, ampak res samo v nastavkih.” 

A če je kot novinar zadržan, v ozadju, če opazuje, sprašuje, zapisuje, je nastopanje na glasbenem odru čisto nasprotje – tam je tisti, ki je izpostavljen, ki ga opazujejo. Sam sicer verjame, da je to neke vrste igra (kot pri gledališčnikih), ki se jo je treba naučiti. In sam je imel najboljšega učitelja: v zlatih devetdesetih je namreč igral s Perom Lovšinom.

Zasedba Hamo & Tribute 2 love so pred kratkim nastopili tudi na Prvem. V Prvi vrsti.


Razkošje v glavi

894 epizod


Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.

RVG - Uroš Škerl Kramberger

14.04.2018


Novinar, ki verjame, da je poslanstvo novinarstva to, da daje glas preslišanim. Glasbenik, ki je basovski kitarist postal po naključju. Človek, ki mu je blizu aktivno državljanstvo.

Uroš Škerl Kramberger je pri časopisni hiši Dnevnik glas tistih, ki jih ne želimo slišati – tistih, katerih težke zgodbe mečejo senco na našo predstavo idealne državice na južni strani Alp. Njegovi članki iščejo zgodbe izbrisanih, drugačnih, nedobrodošlih, tistih na robu, necenjenih … Njihove zgodbe poišče tako v Sloveniji kot drugje, na primer v begunskem taborišču v Tuniziji. Na svoji novinarski poti je doživel dve pritožbi na Novinarsko častno razsodišče, poskuse vplivanja na njegovo pisanje, leta 2011 je prejel nagrado Društva novinarjev Slovenije za izstopajoče novinarske stvaritve. A če je kot novinar zadržan, v ozadju, če le opazuje, je nastopanje v vlogi basista pri zasedbi Hamo & Tribute 2 love popolnoma drugačna izkušnja. Z njim smo se pogovarjali o glasbi, poslanstvu in prihodnosti novinarstva, o zgodbah preslišanih, ki so se ga najbolj dotaknile …

Poslanstvo novinarstva je, da daje glas preslišanim

Po prepričanju novinarja, ki je iz prve roke poznal primer “somalijska deklica” in tudi sam veliko prispeval k temu, da je deklica lahko prišla k svoji sestri v Slovenijo, je poslanstvo novinarja, “da daje glas preslišanim. Zakaj mene to zanima bolj kot mogoče druge, ne vem. Tudi na začetku novinarske poti si nisem predstavljal, da bom pisal o socialno-političnih zadevah.” Začel je pri časopisni hiši Delo kot glasbeni novinar, a kmalu ugotovil, da je ta vrsta novinarstva sicer nagrajujoča, ne vključuje pa vseh ravni naše družbene realnosti.

“Začelo me je zanimati, kako družba funkcionira, kako deluje politični sistem in kako lahko država na posameznika tudi usodno vpliva. Potem pa sem bil pravzaprav prek izbrisanih (…), ko sem tudi osebno zaradi svojega dela spoznal nekaj izbrisanih s težkimi zgodbami, res iskreno ogorčen. Izbrisani so kar zapletena tematika, preden se prebiješ do bistva, si predstavljaš, da so tudi ti ljudje bili kaj sokrivi, saj si je težko zamisliti položaj, v katerem si popolnoma nemočen. (…) Hkrati pa se počasi oblikuje zavest, da ta država ni nekaj, kar je odmaknjeno od nas, ampak je to pravzaprav naša država. To smo mi. Ne moremo sicer reči, da je vsak posameznik odgovoren za to, je pa odgovoren za popravo teh krivic. Kot novinar je to očiten položaj, v katerega se lahko vpleteš in začneš s pisanjem popravljati krivice.”

Ne le o izbrisanih, na svoji več kot 15-letni novinarski poti je veliko pisal tudi o beguncih, migracijah, azilni politiki naše države, obiskal je tunizijsko-libijsko mejo, Malto, šel po balkanski begunski poti. Najbolj pa se ga je dotaknila prav zgodba somalijske deklice. Tudi ob pomoči novinarjev se je primer srečno končal – deklica je lahko prišla k svoji sestri v Slovenijo. Uroš Škerl Kramberger, ki mu je blizu koncept aktivnega državljanstva, je bil v zgodbo vključen ves čas:

“Trajalo je dve leti, mogoče dve leti in pol, in je bilo zelo mučno. Ker skozi en tak konkreten primer spoznaš, kako rigidna in ‘ne po meri človeka’ je narejena država. Šokantno. Res. Kar težko je razumeti.” 

Nastopanje na glasbenem odru je zanj kot neke vrsta igre

Novinar, ki sicer najraje piše reportaže, čeprav je v tem obdobju za to manj časa in svobode, pa je tudi glasbenik – glasba ga, tako kot ljubezen do pisane besede, spremlja že od osnovnošolskih let. Nekaj časa se je v glasbeni šoli učil igrati na kitaro, pa je moral to opustiti zaradi premajhnih prstov. Ko je na šoli s prijatelji ustanavljal band, so ga zadolžili za basovsko kitaro, ker ima najmanj strun, je razložil v smehu. A pri basovski kitari, “ki ima poseben šarm”, vztraja še danes, ko ga lahko slišimo v zasedbi Hamo & Tribute 2 love. Glasba je zanj hobi, pravi:

“Hobi, ki ima tudi nastavke nekega profesionalnega razvoja, ampak res samo v nastavkih.” 

A če je kot novinar zadržan, v ozadju, če opazuje, sprašuje, zapisuje, je nastopanje na glasbenem odru čisto nasprotje – tam je tisti, ki je izpostavljen, ki ga opazujejo. Sam sicer verjame, da je to neke vrste igra (kot pri gledališčnikih), ki se jo je treba naučiti. In sam je imel najboljšega učitelja: v zlatih devetdesetih je namreč igral s Perom Lovšinom.

Zasedba Hamo & Tribute 2 love so pred kratkim nastopili tudi na Prvem. V Prvi vrsti.


25.03.2023

Irfan Beširević

Šestindvajsetega februarja je minilo 31 let od nezakonitega izbrisa 25.671 ljudi iz registra stalnega prebivalstva Slovenije. Med njimi je bilo 5360 otrok. To je v novejši zgodovini naše države zagotovo črna lisa. Storjene so bile krivice, ki še danes niso odpravljene. Pravzaprav mnogih posledic izbrisa niti ni mogoče odpraviti. »Izbris mora biti del zgodovinskih učbenikov,« pravi danes Irfan Beširević, predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov, ki se takratnih dogodkov spominja takole:" Niso nam vzeli le stalnega bivališča. Vzeli so nam osebnost. Vzeli so nam ponos.«


18.03.2023

Metka Pavšič, igralka, pevka in animatorka

Idrijčanka Metka Pavšič je igralka, pevka in animatorka. Je tudi socialna delavka in sourednica revije Rikoss. Predana je gledališču in prepevanju, ker, kot sama pravi, ji ponujata možnost, da raziskuje svoj glas in svoje telo in z njima vstopa v druge ljudi, drugačne svetove. V monodramah uprizarja ženske like. O tem, kako se vživi vanje in kako jih doživlja ter kaj ji pomeni igranje, bo pripovedovala v današnji oddaji Razkošje v glavi. Pred mikrofon jo je povabila Petra Medved.


11.03.2023

Doc. dr. Maja Šuštar Habjan

Večkratna prvakinja v orodnem oziroma lednem plezanju, nekdanja reprezentantka v športnem plezanju, po izobrazbi biologinja z doktoratom iz biomedicine, zaposlena kot razvojna raziskovalna sodelavka na Očesni kliniki UKC Ljubljana. Vendar najprej mama in žena. Preveč za enega samega človeka? Za koga morda, vendar ne za doc. dr. Majo Šuštar Habjan, ki je poleg naštetega tudi lastnica treh psov in še marsikaj drugega. Tudi sogovornica, ki zna med vrsticami povedati veliko več kot naravnost.


04.03.2023

Iztok Kovač

Iztok Kovač ima v slovenskem sodobnem plesu prav posebno mesto. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je slovenski sodobni ples postavil v evropski kulturni prostor ter utrdil njegovo prepoznavnost v svetovnem merilu. Njegov obsežni opus obsega številne avtorske projekte in plesne filme. Iztok Kovač je velik zagovornik ustanovitve nacionalnega ansambla za sodobni ples, ki bi celotnemu polju utrl pot do večje veljave.


25.02.2023

Anže Kobola

Zgledi vlečejo, bi lahko rekli o našem današnjem gostu Anžetu Koboli, ki prihaja iz Šalke vasi iz občine Kočevje. Zgodba pa se začne takole: njegov oče Matija je leta 1990 zaradi zaprtja poslovnega obrata v podjetju, v katerem so se ukvarjali z gozdarstvom, ostal brez službe. Preživeti le s plačo žene Slavice je bilo z dvema otrokoma zelo težko. Matiji ni uspelo najti nove zaposlitve, delo z lesom pa mu je bilo vedno zelo blizu. Po pogovoru in nasvetu mlajšega sina Anžeta, naj naredi kaj iz lesa, je sklenil, da bo postal samostojni umetnik in podjetnik. Že njegov oče je bil mojster ročnega rezbarjenja na Kočevskem in nadarjenost se je prenesla na Matijo, pa tudi na njegovega sina Anžeta. Matija je začel ročno izdelovati posode, imenovane nečke. In tako je nastalo družinsko podjetje Nečke, ki ga danes vodi njegov sin Anže Kobola, gost v oddaji razkošje v glavi. Njen avtor je Milan Trobič.


18.02.2023

Marko Korenjak

Gost tokratne oddaje Razkošje v glavi je Marko Korenjak, bolnik z redko boleznijo, imenovano Willebrandova bolezen tip 3. Od decembra lani je Marko Korenjak predstavnik vseh organizacij bolnikov in civilne družbe, ki sodeluje z Evropsko agencijo za zdravila. Z njim se je pogovarjal Stane Kocutar.


11.02.2023

Nives Zalokar

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


04.02.2023

Mateja Gaber

Dr. Mateja Gaber je lektorica na Oddelku za germanistiko ljubljanske Filozofske fakultete, kjer z nemškim jezikom in kulturo spoznava predvsem študente primerjalne književnosti in umetnostne zgodovine. Čeprav jo zanimajo najrazličnejše umetnostne zvrsti, stili in obdobja - od rock glasbe pa do klasičnega baleta in gledališča - že od svojega odraščanja v Prekmurju posebno naklonjenost goji do nemškega srednjega veka, še posebej do takratne viteške lirike. Če se je torej velik del svojega življenja potapljala v razkošje nekega povsem drugega časa, polnega princev in princes, pa njeno življenje močno zaznamuje tudi ljubezen do lepega in razkošja nasploh: pa naj gre za parfume in obleke, najrazličnejša umetniška dela ali pa velike pustne zabave, ki jih prireja na svojem domu in v katerih lahko - tako kot v fakultetni učilnici - vedno zasede glavno vlogo. O njenem življenju - utrinke iz katerega je nedavno popisala tudi v knjigi Svet, kot iz škatlice vzet - se je z Matejo Gaber za tokratno Razkošje v glavi pogovarjala Alja Zore.


28.01.2023

dr. Gaja Kos

Gostja oddaje Razkošje v glavi je dokorica Gaja Kos, urednica otroškega in mladinskega leposlovja, literarna kritičarka, pisateljica in prevajalka. V oddaji razkriva, v kakšni kondiciji je slovenska otroška in mladinska književnost; pretresa odgovornost urednikov, pisateljev in staršev pri vzgoji mladih bralcev; ter pojasnjuje, kako se v vlogi pisateljice prepušča drugim uredniškim rokam.


21.01.2023

Jure Grohar

Slovenski paviljon za 18. mednarodno arhitekturno razstavo na beneškem nienalu, ki bo na ogled od 20. maja do 26. novembra letos, bo zasnovala skupina arhitektov mlajše generacije iz birojev Mertelj Vrabič Arhitekti, to so Matic Vrabič, Eva Gusel in Maša Mertelj, in Vidic Grohar Arhitekti, to sta Jure Grohar in Anja Vidic. Osrednja tema letošnjega arhitekturnega bienala, ki ga kurira britanska arhitektka, pedagoginja in piska Lesley Lokko, je Laboratorij prihodnosti. Kustosinja je odprla vprašanje nestabilnosti in polarizacije današnjega sveta, pri čemer je poudarila nujnost procesov dekolonizacije, zmanjšanja ogljičnega odtisa in skupnega delovanja. Potencial arhitekture bolj kot v stavbah, oblikah, materialih in strukturah vidi v njeni zmožnosti spreminjanja našega pogleda na svet ter v uresničevanju vizij sodobne, raznovrstne in inkluzivne družbe. Z Juretom Groharjem se je za današnjo oddajo Razkošje v glavi pogovarjal Miha Žorž


14.01.2023

Dr. Uršula Lipovec Čebron

Gostja oddaje je doktorica Uršula Lipovec Čebron, predstojnica Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, profesorica in raziskovalka na področjih medicinske antropologije in antropologije migracij ter aktivistka, ki že desetletja daje glas marginaliziranim družbenim skupinam.


07.01.2023

Milan Kovač

Arhitekt in borec za zaščito kulturne dediščine je svoje življenje preživel »v službi nejrevnejših, najbogatejših in že davno umrlih.«


31.12.2022

Dr. Marija Mojca Terčelj

Družina dr. Marije Mojce Terčelj izvira iz Vipavske doline, iz Zapuž pri Ajdovščini. Tam je tudi preživela svoje najzgodnejše življenjsko obdobje. Njena mama pa prihaja iz Štajerske. Družina Terčelj se je pozneje preselila v Ljubljano. Dr. Marija Mojca Terčelj zato ni omejena z lokalno pripadnostjo, je Slovenka, po duši in svojem alter egu pa bolj Mehičanka kot Ljubljančanka. Študirala je na filozofski fakulteti v Ljubljani, na oddelku za etnologijo, ki je bila njen glavni predmet, drugi pa je bila filozofija. Za študij etnologije se je odločila že zelo zgodaj, ga tudi dokončala, vmes pa je veliko potovala. Ob vpisu na etnologijo si je namreč zadala cilj, da bo preučevala neevropske kulture. Najprej je želela preučevati afriške, vendar se je to pozneje spremenilo. Že kot študentka je namreč odšla na enoletno študijsko potovanje, ki ga je sama organizirala, v Peru, Bolivijo in Brazilijo. Nato se je odločila, da bo podiplomski študij nadaljevala v Latinski Ameriki, čeprav je bilo težko dobiti štipendijo. Dr. Marija Mojca Terčelj bo gostja v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.


24.12.2022

Franc Čuš

Še brez diplome je začel poučevati zgodovino na Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru, kamor je iz domačega Svetega Jurija ob Ščavnici še ne tako dolgo nazaj prihajal kot dijak. Že njegovi predniki so zbirali ostaline in pričevanja o preteklosti domačega okolja, sam pa je vse skupaj nadgradil in s svojim navdušenjem navdušuje tudi druge. Franc Čuš, profesor zgodovine in predsednik domačega Kulturnega društva za zaščito naravne in kulturne dediščine, ki mu ni težko usmerjati ekipe, ki pripravlja bogat zbornik domačega kraja ali pa na pomlad v družbi podobno mislečih in delujočih čez prometno cesto ob Blaguškem jezeru prenesti več tisoč žab. Ob vsem tem pa zahaja še v vinograd v bližnji Sovjak ali k čebelam. Pravijo, da je povsod navzoč s prepoznavno srčno predanostjo.


17.12.2022

Razkošje v glavi – Ciril Horjak

Ciril Horjak je slikar, ilustrator in ustvarjalec stripa. Konec osemdesetih je dvakrat zapored dobil prvo nagrado na natečaju mladinskega avtorskega stripa v Novem Sadu. Mednarodno so bila njegova dela predstavljana večinoma v okviru dejavnosti revije Stripburger. Novembra 2003 je pri Stripburgerju izšel njegov prvi stripovski album Ride, v okviru neformalne Stripburgerjeve akademije stripa je pripravil tudi prvi slovenski učbenik stripa. Od leta 2006 sodeluje s časopisom Večer, njegove risbe so objavili tudi številni ugledni časniki v tujini, med drugim Guardian, Le Monde in Chicago Tribune. Leta 2021 so njegovo ilustracijo izbrali med več kot 400 risbami iz več kot 40 držav za objavo v posebni prilogi uglednega danskega časopisa Politiken. O stripu kot gostujoči predavatelj poučuje na različnih slovenskih fakultetah. Od leta 2020 je vpisan na interdisciplinarnem doktorskem študiju likovnih ved na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter na Filozofski fakulteti. V tokratni oddaji Razkošje v glavi se je s Cirilom Horjakom pogovarjal Miha Žorž.


16.12.2022

Razkošje v glavi - Ciril Horjak

Ciril Horjak je slikar, ilustrator in stripar. Konec osemdesetih je dvakrat zapored dobil prvo nagrado na natečaju mladinskega avtorskega stripa v Novem Sadu. V mednarodnem prostoru so bila njegova dela predstavljana večinoma v okviru dejavnosti revije Stripburger. Novembra 2003 je pri Stripburgerju izšel njegov prvi stripovski album Ride, v okviru neformalne Stripburgerjeve akademije stripa je pripravil tudi prvi slovenski učbenik stripa. Od leta 2006 sodeluje s časopisom Večer, njegove risbe so objavili tudi številni ugledni časniki v tujini, med drugim, the Guardian, le Monde in Chicago Tribune. Leta 2021 so njegovo ilustracijo izbrali med več kot 400 risbami iz več kot 40 držav za objavo v posebni prilogi uglednega danskega časopisa den Politiken. O stripu kot gostujoči predavatelj poučuje na različnih slovenskih fakultetah. Od leta 2020 je vpisan na interdisciplinarnem doktorskem študiju likovnih ved na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter na Filozofski fakulteti. V tokratni oddaji Razkošje v glavi se je s Cirilom Horjakom pogovarjal Miha Žorž.


10.12.2022

Janez Janko Kodila

Prekmurec Janez Janko Kodila izvira iz družine Kodila s Pečarovskega brega pri Murski Soboti, ki se je po drugi svetovni vojni naselila v vasi Márkišavci. In če te podatke dopolnimo še s tem, da je Janko Kodila zavetnik prekmurske šunke, znan podjetnik, vam bo jasno, kdo je naš gost. Njegova pot ni popolnoma običajna, kakršna bi veljala za družino, ki ima obrtno tradicijo razvito že tri rodove. Najprej je zašel v podjetniške vode, to mu pri tem, kar dela danes, pomeni praktično osnovo, temelj, brez katerega tudi v živilstvu oz. v kmetijstvu ne gre. Pri tem ga vodita strast in usmerjenost v razvoj, zanimajo ga nove poti, novi izdelki in predlogi. Na svoji podjetniški poti je že kmalu začel oblikovati in razvijati blagovno znamko z oznako Diši po Prekmurju, s katero je v verigo povezanih več manjših kakovostnih ponudnikov na področju turizma, kulinarike, živilstva in kmetijstva. In kakšna je bila pot Janka Kodile od Prekmurja do Malezije in Japonske? Več v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.


03.12.2022

Mateja Gomboc

Mateja Gomboc je pisateljica, prevajalka, profesorica in avtorica učbenikov za slovenski jezik. V oddaji razgrinja, kako vanjo 'vstopi zgodba'; pojasnjuje, kako je za dobro pedagoško delo treba 'žareti'; ter ovrednoti prispevek njene družine k njenemu pisateljskem delu.


26.11.2022

Maks Merela

Ob koncu osnovne šole si vsakdo začrta svojo življenjsko pot oziroma se odloči, ali bo nadaljeval šolanje, študiral ali pa si bo poiskal zaposlitev. Pomembno vlogo ima pri nekaterih tudi to, kar počnejo njegovi starši. Maks Merela je tako sledil očetovim stopinjam, saj je imel njegov oče doma manjšo mizarsko delavnico, kjer se je Maks zaljubil v les. Poleg tega je oče delal v podjetju LIP Radomlje, kjer so izdelovali masivno pohištvo. Maks je po tej poti dobil tudi štipendijo in je potem nadaljeval šolanje na Srednji lesarski šoli v Ljubljani. Tam so bili tako odlična ekipa dijakov, se spominja Maks, da so se skupaj odločili, da bodo nadaljevali študij na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, smer lesarstvo. Ker je bil štipendist podjetja LIP Radomlje, se je po diplomi zaposlil v tem podjetju, kjer je po letu dni pripravništva pridobil status mladega raziskovalca iz gospodarstva. Po doktorskem študiju se je zaposlil na Biotehniški fakulteti. Izredni profesor dr. Maks Merela je gost v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.


19.11.2022

Aigul Hakimova

»Politična imaginacija mora obstajati pri vsakem človeku. Človek mora sanjati, človek si mora želeti nečesa, se prepustiti nečemu, kar ni samo vsakdan, rutina, skrb za preživetje,« pravi dolgoletna aktivistka Aigul Hakimova, ki se je iz rodne Kirgizije v Slovenijo preselila pred dvajsetimi leti.


Stran 4 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov