Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Jame te preprosto navdušijo, ko prvič stopiš vanje," pravi Peter Gedei, eden najboljših jamski fotografov, ne samo pri nas ampak tudi v tujini.
Peter Gedei je bil rojen v Ljubljani, kjer živi še danes. Svojo pot jamskega fotografa je začel kmalu po vključitvi v ljubljanski jamarski klub Železničar leta 1987. Sicer pa ga je za jamarstvo navdušil njegov brat in skupaj sta kot prvo obiskala jamo Mačkovica v bližini Laz na robu Planinskega polja. Potem ko je nekaj let nabiral izkušnje predvsem kot raziskovalec podzemlja, se je v začetku devetdesetih začel vse bolj posvečati jamski fotografiji. Z leti je izpopolnjeval tehniko osvetljevanja in svoj ustvarjalni pristop in bil za svoje delo večkrat nagrajen z najvišjimi priznanji domačih in mednarodnih natečajev. Na prvem natečaju Poslikajmo Slovenijo leta 2009 je njegova fotografija Kačne jame med 8500 prispelimi deli osvojila prvo mesto. Uveljavil se je kot eden najboljših svetovno znanih jamskih fotografov, ki se loteva tudi najbolj zahtevnih projektov. Fotografije redno objavlja v domačih in tujih tiskanih medijih, predstavlja zgodbe o obiskanih jamah, zadnja leta je dejaven tudi na družbenih omrežjih. Peter Gedei je gost v oddaji Razkošje v glavi.
Med odkritimi jamami, ki bi dosegle tok reke Reke, se je pred dobrim letom dni skorajda znašla tudi jama z imenom Kraško zlato. Jama je precej blatna, le zadnja brezna so lepo sprana in okrašena z majhnimi zaplatami sige.
Že več kot 120 let se raziskovalci trudijo odkriti podzemni tok reke Reke. Odkrita je v maloštevilnih jamah, praviloma pa so vse globoke okoli 320 metrov. Na dnu raziskovalce čaka nagrada v obliki velikanskega vodnega rova, ki je v deževnem času zalit do stropa.
Ena zanimivejših jam v Sloveniji je vodna jama Markov spodmol, ki se nahaja blizu Postojne. Jama je kratka a izredno zanimiva zaradi ogromnih faset in barvnih kontrastov.
Pod Kredarico se nahaja vhod v eno izmed najvišje ležečih jam pri nas poimenovano po meterologu Ivačiču. V jami si lahko ogledamo čudovite plasti ledu.
Ena večjih ledenih jam v Sloveniji je prav gotovo Ledena jama na Stojni pri Kočevju. Na žalost se led pospešeno tali in se vhodna dvorana temu primerno izredno hitro spreminja.
Golokratna jama je značilna jama za področje okoli Sežane, bogato okrašena z najrazličnejšimi kapniki in velikimi prostori. Jama je bila dolgo časa znana le po velikem vhodnem breznu, kasneje pa so odkrili prehod v izredno lepe dele, ki so ohranjeni še danes.
Vranjo jamo občasno poplavljajo visoke vode Planinskega polja in takrat se vhodna dvorana spremeni v veliko jezero.
Turistična jama Dimnice nima velikega obiska, a bi si ga zaradi raznovrstnosti zagotovo zaslužila več. Najznamenitejša sta dva velika stebra v Vhodni dvorani in velika zavesa v Kapniškem rovu.
Križna jama velja za eno najlepših vodnih jam v Evropi in navdušuje s svojo čudovito barvo vode.
Na koncu Škocjanskih jam, kjer reka Reka izginja v sifonu, se nahaja majhna dvorana, ki je kljub stalnemu poplavljanju lepo zasigana.
Največja turistična jama Postojnska jama je najbolj znana po vožnji z vlakom. Običajna turistična pot pa seveda niso edini jamski rovi, kar precej jih je za turistični ogled zaprtih. Eden najlepših je Pisani rov.
Med kopanjem tunela za tržaško obvoznico so delavci naleteli na jamo, ki so jo kasneje jamarji raziskali prek dolžine poltretjega kilometra.
Slikovit vhod in vhodni rov jame Gotta Noe (Pečina v Rubijah) blizu slovensko italijanske meje pri kraju Križ.
Ena izmed lepših jam blizu slovensko italijanske meje je jama Gualtiero Savi v steni doline reke Glinščice.
Zadnje mednarodno srečanje jamskih fotografov se je odvijalo v jamah v okolici pogorja Guadalupe. Na sliki je rov Left Hand Tunnel v jami Carlsbad Caverns.
894 epizod
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
"Jame te preprosto navdušijo, ko prvič stopiš vanje," pravi Peter Gedei, eden najboljših jamski fotografov, ne samo pri nas ampak tudi v tujini.
Peter Gedei je bil rojen v Ljubljani, kjer živi še danes. Svojo pot jamskega fotografa je začel kmalu po vključitvi v ljubljanski jamarski klub Železničar leta 1987. Sicer pa ga je za jamarstvo navdušil njegov brat in skupaj sta kot prvo obiskala jamo Mačkovica v bližini Laz na robu Planinskega polja. Potem ko je nekaj let nabiral izkušnje predvsem kot raziskovalec podzemlja, se je v začetku devetdesetih začel vse bolj posvečati jamski fotografiji. Z leti je izpopolnjeval tehniko osvetljevanja in svoj ustvarjalni pristop in bil za svoje delo večkrat nagrajen z najvišjimi priznanji domačih in mednarodnih natečajev. Na prvem natečaju Poslikajmo Slovenijo leta 2009 je njegova fotografija Kačne jame med 8500 prispelimi deli osvojila prvo mesto. Uveljavil se je kot eden najboljših svetovno znanih jamskih fotografov, ki se loteva tudi najbolj zahtevnih projektov. Fotografije redno objavlja v domačih in tujih tiskanih medijih, predstavlja zgodbe o obiskanih jamah, zadnja leta je dejaven tudi na družbenih omrežjih. Peter Gedei je gost v oddaji Razkošje v glavi.
Med odkritimi jamami, ki bi dosegle tok reke Reke, se je pred dobrim letom dni skorajda znašla tudi jama z imenom Kraško zlato. Jama je precej blatna, le zadnja brezna so lepo sprana in okrašena z majhnimi zaplatami sige.
Že več kot 120 let se raziskovalci trudijo odkriti podzemni tok reke Reke. Odkrita je v maloštevilnih jamah, praviloma pa so vse globoke okoli 320 metrov. Na dnu raziskovalce čaka nagrada v obliki velikanskega vodnega rova, ki je v deževnem času zalit do stropa.
Ena zanimivejših jam v Sloveniji je vodna jama Markov spodmol, ki se nahaja blizu Postojne. Jama je kratka a izredno zanimiva zaradi ogromnih faset in barvnih kontrastov.
Pod Kredarico se nahaja vhod v eno izmed najvišje ležečih jam pri nas poimenovano po meterologu Ivačiču. V jami si lahko ogledamo čudovite plasti ledu.
Ena večjih ledenih jam v Sloveniji je prav gotovo Ledena jama na Stojni pri Kočevju. Na žalost se led pospešeno tali in se vhodna dvorana temu primerno izredno hitro spreminja.
Golokratna jama je značilna jama za področje okoli Sežane, bogato okrašena z najrazličnejšimi kapniki in velikimi prostori. Jama je bila dolgo časa znana le po velikem vhodnem breznu, kasneje pa so odkrili prehod v izredno lepe dele, ki so ohranjeni še danes.
Vranjo jamo občasno poplavljajo visoke vode Planinskega polja in takrat se vhodna dvorana spremeni v veliko jezero.
Turistična jama Dimnice nima velikega obiska, a bi si ga zaradi raznovrstnosti zagotovo zaslužila več. Najznamenitejša sta dva velika stebra v Vhodni dvorani in velika zavesa v Kapniškem rovu.
Križna jama velja za eno najlepših vodnih jam v Evropi in navdušuje s svojo čudovito barvo vode.
Na koncu Škocjanskih jam, kjer reka Reka izginja v sifonu, se nahaja majhna dvorana, ki je kljub stalnemu poplavljanju lepo zasigana.
Največja turistična jama Postojnska jama je najbolj znana po vožnji z vlakom. Običajna turistična pot pa seveda niso edini jamski rovi, kar precej jih je za turistični ogled zaprtih. Eden najlepših je Pisani rov.
Med kopanjem tunela za tržaško obvoznico so delavci naleteli na jamo, ki so jo kasneje jamarji raziskali prek dolžine poltretjega kilometra.
Slikovit vhod in vhodni rov jame Gotta Noe (Pečina v Rubijah) blizu slovensko italijanske meje pri kraju Križ.
Ena izmed lepših jam blizu slovensko italijanske meje je jama Gualtiero Savi v steni doline reke Glinščice.
Zadnje mednarodno srečanje jamskih fotografov se je odvijalo v jamah v okolici pogorja Guadalupe. Na sliki je rov Left Hand Tunnel v jami Carlsbad Caverns.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
O sebi in svojem delu bo govorila mlada, energična in v nujnost bolj pravičnega sveta zavarovana mladinska sindikalna aktivistka Tea Jarc. Je zaprisežena tabornica, trenerka neformalnega izobraževanja, nekdanja vodja Mladinskega sveta Slovenije, danes pa pomemben člen sindikata Mladih Plus. Vse svoje življenje posveča drugim, v minulih nekaj letih pa posebej reševanju problemov in težav mlade generacije, zlasti pa snovanju politike, ki naj bi tej generaciji zagotovila večjo vlogo in samostojnost v družbi, predvsem pa bolj optimistično prihodnost.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Nekdanji maneken, ki mu je izguba vida spremenila življenje, ne pa tudi njega samega; vrhunski paratriatlonec, ki cilja na olimpijske igre; podjetnik, ki na dan poje 2 svoja sladoleda
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Študentje so postali pridni, to pa ni razlog za veselje, pravi socialna psihologinja, ki že 50 let preučuje odnose med posameznikom in družbo.
Nenavaden, iskriv, hiperaktiven, zaljubljen v tehniko, režijo, umetnost in pri svojih skoraj 98 letih poln idej tako, da noge komaj lovijo glavo. Dušan Mauser je bil predvojni tehnik na radiu, kasneje tonski mojster in režiser, ki je pod streho spravil približno 400 radijskih iger. Ni pustil pečata le na Radiu Slovenija, kjer se ga spominjajo generacije sodelavcev, velik dosežek je tudi galerija in graščina Duplje, ki je nastala iz ruševin. Ob pomoči njegovega sina slikarja Matjaža Mauserja je galerija postala središče kulturnega in družabnega življenja v Spodnjih Dupljah. Zato ne čudi, da mu je občina Naklo podelila naziv častnega občana, pa tudi sicer se ponaša z obilico nagrad, ki jih je prejel kot tonski mojster in režiser.
Ko je Matevž Lenarčič 22. aprila leta 2016 pristal na letališču v Portorožu in je bila za njim približno 42 tisoč kilometrov dolga pot z ultralahkim letalom okoli sveta, so mu v tako imenovanih rumenih medijih med drugim dodali oznako avanturist. Toda v Trbovljah rojeni diplomirani biolog, alpinist, fotograf, letalec in publicist je predvsem človek, ki svoje naravovarstveno poslanstvo uresničuje s fotografijo in s pisano besedo ter tudi z zbiranjem znanstveno preverljivih podatkov o globalnem onesnaženju okolja. Matevža Lenarčiča, ki je nekoč dejal, da je lepo imeti hobije, ki so hkrati tudi tvoj poklic, je v oddajo Razkošje v glavi povabil Dušan Berne.
Ciril Zlobec se je rodil julija 1925 na Ponikvah na Krasu. Gimnazijo je obiskoval pod italijanskim fašizmom, v Gorici in Kopru, od koder so ga navsezadnje izključili, ker so odkrili, da piše pesmi v slovenskem jeziku. Sedemnajstleten je postal aktivist Osvobodilne fronte, nato je stopil v partizane. Po osvoboditvi je študiral in diplomiral na ljubljanski slavistiki, pozneje pa je delal kot novinar in urednik – med drugim tudi na našem radiu. Dejaven je bil tudi v politiki in bil na prvih večstrankarskih volitvah izvoljen za člana osamosvojitvenega predsedstva. Ključen je seveda Zlobčev literarni opus. Ko je leta 1953 skupaj s Kajetanom Kovičem, Janezom Menartom in Tonetom Pavčkom izdal znamenito pesniško zbirko Pesmi štirih, je slovenski literaturi odločilno pomagal otresti se ideoloških in estetskih spon, ki jih je naši književnosti nalagala komunistična oblast. Bralke in bralci so ta obrat stran od politične propagande v polje občutenega ljubezenskega intimizma znali ceniti in Zlobec je hitro postal eden naših najvplivnejših, najbolj branih pesnikov. Navsezadnje je objavil kakih 30 zbirk, tem pa je dodal še več esejističnih knjig in dva romana. Obilo je tudi prevajal, predvsem iz italijanščine, in nas med drugim oskrbel z mojstrskimi prevodi Danteja, Leopardija in Quasimoda. Za svoje književno delo je leta 1982 prejel Prešernovo nagrado; izvoljen je bil tudi za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V spomin na velikana slovenskega dvajsetega stoletja, pesnika, prevajalca, urednika, partizana in politika lahko v tokratnem Razkošju v glavi prisluhnemo Zlobčevemu razmišljanju, ki ga je z nami delil na predvečer svojega devetdesetega rojstnega dne. foto: Aleš Ogrin
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Maja Weiss je slovenska režiserka in scenaristka, ki v svojih filmih razkriva krivice, tragične usode ljudi in zgodbe, ki jih ne smemo pozabiti. Je prva ženska, ki je v Sloveniji posnela igrani celovečerec – Varuh meje (2002). Podpisala se je pod več kot 40 dokumentarnih in igranih filmov, zanje prejela številne nagrade, pa vseeno živi v negotovosti jutrišnjega dne. Umetnica, ki je na lastni koži čutila ideološki pritisk. Mama, sestra, žena, prijateljica, ženska, ki so jo zaznamovali Metlika, Ljubljana in Berlin. To filmsko režiserko in scenaristko, ki zadnjih 30 let sooblikuje slovensko filmsko krajino, bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Ilustratorka in oblikovalka Hana Stupica je predstavnica že tretje generacije ilustratork v družini Stupica. Seveda so vse tri umetnice izoblikovale različne in prepoznavne stile svoje izpovednosti, zanimivo pa je, da tako Hano, kot tudi njeno mamo Marijo Lucijo in babico Marlenko, povezujejo motivi zajčkov, ki se očitno selijo iz roda v rod. Vse tri ilustratorke, kot tudi Hanin dedek Gabrijel, so bili za svojo ustvarjalnost nagrajeni s številnimi priznanji, samo Hana pa se lahko ob tem pohvali, da je bila doslej najmlajša umetnica, ki je prejela prestižno nagrado Hinka Smrekarja.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Neveljaven email naslov