Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Internetna nevtralnost naj bi v praksi zagotavljala enakovredna razmerja med omrežji, uporabniki in napravami. Vsi naj bi torej imeli na spletu enakovredene dostop do vseh vsebin, brez omejitev in blokad. A praksa je tudi v Sloveniji drugačna, kar štirje mobilni operaterji so namreč prejeli odločbo o kršitvi internetne nevtralnosti. Zakaj je temu tako in kako se bosta slovenska in globalna e-avtocesta razvijali v prihodnosti smo raziskovali v sobotni Reakciji.
Slovenski mobilni operaterji, ki so se znašli v postopku, se bodo na odločitev regulatorja pritožili.
O internetni nevtralnosti smo nedavno govorili v oddaji Odbita do bita, ker pa je v tem kratkem času prišlo do pomembnega razvoja dogodkov – odločbo o kršitvi internetne nevtralnosti v Sloveniji sta poleg Simobila in Telekoma nedavno dobila še Amis in Tušmobil –, smo se odločili, da problematiko predstavimo širše.
A po vrsti. Državni zbor Republike Slovenije je 20. decembra leta 2012 sprejel ZeKOM-1, zakon o elektronskih komunikacijah. Z njim je naša država kot šele druga članica Evropske unije sprejela tudi pravila o internetni nevtralnosti, v 203. členu omenjenega zakona. A interpretacije, kaj ta člen pomeni, so očitno bile zelo različne, saj so mobilni operaterji od takrat vseeno ponujali t.i. “zero-rating” pakete – omenimo denimo Telekomov paket Deezer ali Simobilovo Hangar mapo, Tušmobilovo Tuškabino ali Amisovo MobiaTV.
“Odločbe so prišle nepričakovano, dolgo smo čakali na njih, presenečeni pa smo, da so bile izdane štirim operaterjem, čeprav je bila prijava podana zgolj proti enemu. Gre za odločitev v pravi smeri.”
– Dr. Dušan Caf, Svet za elektronske komunikacije Republike Slovenije
Prav na primeru Tušmobila in Amisa lahko opozorimo na področje, za katero mobilni operaterji menijo, da je precej nedorečeno. Namreč, ali gre za kršitev internetne nevtralnosti tudi v primerih, ko mobilni operaterji v paketih kot preferenčno ponudbo ponujajo storitev, ki so jo razvili sami.
“Vsi naši napori so vloženi v večjo konkretizacijo 203. člena. Operaterji želimo omiliti strogost razumevanja internetne nevtralnosti.”
– Špela Dekleva, predsednica Sektorja operaterjev elektronskih komunikacij pri Gospodarski zbornici Slovenije
Internetna nevtralnost je tudi sicer precej pereča pravna in tudi politična tema, ne zgolj v Sloveniji, ampak po svetu. Medtem, ko v OECD in Evropski uniji sicer enotnega stališča o internetni nevtralnosti ni pa je tema v tem tednu močno odmevala v ZDA, saj je ameriška zvezna komisija za komuniciranje, FCC, potrdila nova pravila o internetni nevtralnosti. Zagotovo bodo tako še dolgo odmevale z ovacijami sprejete besede predsednika FCC Toma Wheelerja: “Nihče ne bi smel imeti nadzora nad svobodo interneta in nad prostim dostopom do njega.” Vprašanje je, kdaj se bomo tega začeli zavedati tudi na drugi strani Atlantika.
Internetna nevtralnost naj bi v praksi zagotavljala enakovredna razmerja med omrežji, uporabniki in napravami. Vsi naj bi torej imeli na spletu enakovredene dostop do vseh vsebin, brez omejitev in blokad. A praksa je tudi v Sloveniji drugačna, kar štirje mobilni operaterji so namreč prejeli odločbo o kršitvi internetne nevtralnosti. Zakaj je temu tako in kako se bosta slovenska in globalna e-avtocesta razvijali v prihodnosti smo raziskovali v sobotni Reakciji.
Slovenski mobilni operaterji, ki so se znašli v postopku, se bodo na odločitev regulatorja pritožili.
O internetni nevtralnosti smo nedavno govorili v oddaji Odbita do bita, ker pa je v tem kratkem času prišlo do pomembnega razvoja dogodkov – odločbo o kršitvi internetne nevtralnosti v Sloveniji sta poleg Simobila in Telekoma nedavno dobila še Amis in Tušmobil –, smo se odločili, da problematiko predstavimo širše.
A po vrsti. Državni zbor Republike Slovenije je 20. decembra leta 2012 sprejel ZeKOM-1, zakon o elektronskih komunikacijah. Z njim je naša država kot šele druga članica Evropske unije sprejela tudi pravila o internetni nevtralnosti, v 203. členu omenjenega zakona. A interpretacije, kaj ta člen pomeni, so očitno bile zelo različne, saj so mobilni operaterji od takrat vseeno ponujali t.i. “zero-rating” pakete – omenimo denimo Telekomov paket Deezer ali Simobilovo Hangar mapo, Tušmobilovo Tuškabino ali Amisovo MobiaTV.
“Odločbe so prišle nepričakovano, dolgo smo čakali na njih, presenečeni pa smo, da so bile izdane štirim operaterjem, čeprav je bila prijava podana zgolj proti enemu. Gre za odločitev v pravi smeri.”
– Dr. Dušan Caf, Svet za elektronske komunikacije Republike Slovenije
Prav na primeru Tušmobila in Amisa lahko opozorimo na področje, za katero mobilni operaterji menijo, da je precej nedorečeno. Namreč, ali gre za kršitev internetne nevtralnosti tudi v primerih, ko mobilni operaterji v paketih kot preferenčno ponudbo ponujajo storitev, ki so jo razvili sami.
“Vsi naši napori so vloženi v večjo konkretizacijo 203. člena. Operaterji želimo omiliti strogost razumevanja internetne nevtralnosti.”
– Špela Dekleva, predsednica Sektorja operaterjev elektronskih komunikacij pri Gospodarski zbornici Slovenije
Internetna nevtralnost je tudi sicer precej pereča pravna in tudi politična tema, ne zgolj v Sloveniji, ampak po svetu. Medtem, ko v OECD in Evropski uniji sicer enotnega stališča o internetni nevtralnosti ni pa je tema v tem tednu močno odmevala v ZDA, saj je ameriška zvezna komisija za komuniciranje, FCC, potrdila nova pravila o internetni nevtralnosti. Zagotovo bodo tako še dolgo odmevale z ovacijami sprejete besede predsednika FCC Toma Wheelerja: “Nihče ne bi smel imeti nadzora nad svobodo interneta in nad prostim dostopom do njega.” Vprašanje je, kdaj se bomo tega začeli zavedati tudi na drugi strani Atlantika.
Kljub temu, da imamo na trgu že kar nekaj e-učbenikov, je njihovo prodiranje v šole počasnejše kot bi pričakovali. Razlog ni zgolj v dragem razvoju, temveč tudi v dialogu med založniki in državo, ki ne najdejo skupnega jezika. Kako uvajanje e-vsebin v proces učenja vidi država na eni in kako založniki ter učitelji na drugi strani?
Tokrat smo se v Reakciji spraševali, ali nas navigacijske naprave vedno vodijo v pravo smer in kako odpraviti določene napake na navigacijskih zemljevidih. Lahko to storimo tudi posamezniki?
V tokratni Reakciji smo obiskali Svetovno skavtsko konferenco, ki je te dni potekala v Ljubljani in na kateri je okoli 1200 tabornikov iz 130 držav razpravljalo o izzivih taborništva ter volilo nove taborniške predstavnike. Gre za enega največjih mednarodnih dogodkov, ki jih Slovenija gosti v letošnjem letu.
V tokratni Reakciji smo obiskali Svetovno skavtsko konferenco, ki je te dni potekala v Ljubljani in na kateri je okoli 1200 tabornikov iz 130 držav razpravljalo o izzivih taborništva ter volilo nove taborniške predstavnike. Gre za enega največjih mednarodnih dogodkov, ki jih Slovenija gosti v letošnjem letu.
V tokratni Reakciji smo obiskali Svetovno skavtsko konferenco, ki je te dni potekala v Ljubljani in na kateri je okoli 1200 tabornikov iz 130 držav razpravljalo o izzivih taborništva ter volilo nove taborniške predstavnike. Gre za enega največjih mednarodnih dogodkov, ki jih Slovenija gosti v letošnjem letu.
Svetovna zdravstvena organizacija je zaradi epidemije ebole na zahodu Afrike razglasila mednarodne izredne razmere na področju javnega zdravja. Kaj pomeni takšna odločitev v praksi, kako je s potovanji in predvsem, kako nas mora skrbeti v Evropi in Sloveniji? Raziskujemo s strokovnjaki, pogovarjali pa se bomo tudi s Slovenko, ki se je bila zaradi ebole prisiljena predčasno vrniti iz Afrike.
Državni zbor je te dni znova v središču pozornosti, potem ko je s konstitutivno sejo začel delovati njegov sedmi sklic. Poslanske razprave – resda precej novih obrazov – bodo spet oživele, ob čemer ne velja spregledati, da za zidovi hrama demokracije ne domujejo le politične teme. Kdo so ljudje, ki poleg politikov vstopajo v državni zbor, kakšne spise hrani parlamentarna knjižnica, koliko stane kosilo v tamkajšnji menzi, kakšne anekdote poznajo poslanski hodniki in zakaj je naš parlament čisto pravi muzej, raziskujemo v tokratni Reakciji na Valu 202.
V kolesarjenju po naravnih poteh nekateri vidijo neizkoriščeno turistično priložnost, drugi predvsem področje, ki ge še moramo celostno urediti. Še vedno pa je slišati tudi mnenja, da kolesarji v naravi predstavljajo predvsem nevarnost za pohodnike in naravno okolje. Nedavno spremenjena zakonodaja kolesarjem sicer dovoljuje vožnjo v naravi po utrjenih poteh. Obenem pa prinaša številna nerešena vprašanja in omejitve.
Finančna pismenost pomeni, da poznamo in razumemo osnovne finančne pojme in veščine. Raziskave kažejo, da je na vseh ravneh naše znanje o financah pomanjkljivo, zaradi česar se kot posamezniki, podjetniki in kot državljani pogosto znajdemo v hudih težavah.
To je doživel naš sogovornik, ki je zaradi igre spal po 4 ure na dan, v šoli je imel več kot 500 neupravičenih ur, igra je povsem okupirala njegove misli.
Zaradi vse več ladij, ki priplujejo v Luko Koper je potrebno poglobiti vplovni koridor oziroma kanal do pristanišča od sedanjih 13 na 15 metrov.
Zaradi vse več ladij, ki priplujejo v Luko Koper je potrebno poglobiti vplovni koridor oziroma kanal do pristanišča od sedanjih 13 na 15 metrov.
Sredi maja je vlada sprejela sklep, da se za nujno pomoč socialno ogroženim sprosti del živil iz državnih blagovnih rezerv. Ta teden pa še sklep da Srbiji ter Bosni in Hercegovini za pomoč po poplavah nameni zdravila iz državnih blagovnih rezerv. Kaj se skriva za to besedno zvezo, je poizvedovala Nataša Štefe.
Sredi maja je vlada sprejela sklep, da se za nujno pomoč socialno ogroženim sprosti del živil iz državnih blagovnih rezerv. Ta teden pa še sklep, da Srbiji ter Bosni in Hercegovini za pomoč po poplavah nameni zdravila iz državnih blagovnih rezerv. Blagovne rezerve od leta 2000 sodijo pod Zavod RS za blagovne rezerve, ki vzdržuje in oblikuje strateške živilske in neživilske blagovne rezerve in skrbi tudi za zagotavljanje obveznih rezerv nafte in njenih derivatov za najmanj 90-dnevno porabo.
Kako lahko ob izgubah ali kraji dokumentov, nesrečah, boleznih ali ob težavah z lokalnimi oblastmi in zakoni pomagajo naša diplomatska konzularna predstavništva, kaj presega njihova pooblastila, kako so lahko v pomoč častni konzuli in kako predstavništva drugih države EU, je ob 10h pojasnil mag. Viktor Mlakar, svetovalec Konzularnega sektorja Ministrstva za zunanje zadeve.
Nekateri naslovniki sodnih pošt se vročitvi le teh na vse načine izogibajo. Zato se sodniki večkrat odločijo, za vročitev s pomočjo sodnega vročitelja. A tudi tem se prejemniki na vse kriplje izmikajo.
Nogometni navdušenci se tudi pred Brazilijo bojijo , da zaradi zatemnitev ne bodo imeli nikakršne izbire pri gledanju prenosov tekem. Sredi EU in tako opevanega prostega pretoka storitev ter v posmeh zdravi konkurenčnosti!
Primerljivi prenos mobilnih podatkov je v obubožani Grčiji kar 87-krat dražji kot v bogati Finski. To je dobra ilustracija razmer na evropskem telekomunikacijskem trgu, kjer tudi Slovenija postaja vse dražja država.Naši mobilni operaterji v zadnjem času vztrajno spreminjajo obračunske intervale, dražijo nekatere storitve, uvajajo dodatne članarine …, to si lahko privoščijo tudi zato, ker so veliko uporabnikov nase vezali z nakupom pametnih telefonov.Kakšne so razmere na slovenskem trgu mobilne telefonije, bomo ob morebitni privatizaciji največjega ponudnika plačevali še več, kako se lahko zaščitimo …
Če menite, da plastična steklenica, ki jo odvrežete, ni več vaša skrb, se motite. Več milijonov ton odpadle plastike se vsak nov dan znova kopiči na kopnem in podobno je tudi na morju, kjer se tako imenovana juha odpadle plastike razteza na več tisoč kilometrih svetovnih oceanov. Toda težave so tudi v naši neposredni bližini. Na novogoriški univerzi so v okviru njihove raziskave ob slovenski obali našli več tisoč delcev mikroplastike, druga skupina pa je plastiko odkrila tudi v velikem številu morskih rib ob portoroški obali. A tu se pot plastike ne ustavi. Nevarni nanodelci vstopajo v prehransko verigo in s tem vse bolj ogrožajo tudi ljudi.
Čiste hlače ali razvijanje domišljije in gibalnih sposobnosti? Tudi temu so namenjena otroška igrišča, česar se ponekod načrtovalci, še posebej pa lastniki, premalo zavedajo.
Neveljaven email naslov