Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Internetna nevtralnost naj bi v praksi zagotavljala enakovredna razmerja med omrežji, uporabniki in napravami. Vsi naj bi torej imeli na spletu enakovredene dostop do vseh vsebin, brez omejitev in blokad. A praksa je tudi v Sloveniji drugačna, kar štirje mobilni operaterji so namreč prejeli odločbo o kršitvi internetne nevtralnosti. Zakaj je temu tako in kako se bosta slovenska in globalna e-avtocesta razvijali v prihodnosti smo raziskovali v sobotni Reakciji.
Slovenski mobilni operaterji, ki so se znašli v postopku, se bodo na odločitev regulatorja pritožili.
O internetni nevtralnosti smo nedavno govorili v oddaji Odbita do bita, ker pa je v tem kratkem času prišlo do pomembnega razvoja dogodkov – odločbo o kršitvi internetne nevtralnosti v Sloveniji sta poleg Simobila in Telekoma nedavno dobila še Amis in Tušmobil –, smo se odločili, da problematiko predstavimo širše.
A po vrsti. Državni zbor Republike Slovenije je 20. decembra leta 2012 sprejel ZeKOM-1, zakon o elektronskih komunikacijah. Z njim je naša država kot šele druga članica Evropske unije sprejela tudi pravila o internetni nevtralnosti, v 203. členu omenjenega zakona. A interpretacije, kaj ta člen pomeni, so očitno bile zelo različne, saj so mobilni operaterji od takrat vseeno ponujali t.i. “zero-rating” pakete – omenimo denimo Telekomov paket Deezer ali Simobilovo Hangar mapo, Tušmobilovo Tuškabino ali Amisovo MobiaTV.
“Odločbe so prišle nepričakovano, dolgo smo čakali na njih, presenečeni pa smo, da so bile izdane štirim operaterjem, čeprav je bila prijava podana zgolj proti enemu. Gre za odločitev v pravi smeri.”
– Dr. Dušan Caf, Svet za elektronske komunikacije Republike Slovenije
Prav na primeru Tušmobila in Amisa lahko opozorimo na področje, za katero mobilni operaterji menijo, da je precej nedorečeno. Namreč, ali gre za kršitev internetne nevtralnosti tudi v primerih, ko mobilni operaterji v paketih kot preferenčno ponudbo ponujajo storitev, ki so jo razvili sami.
“Vsi naši napori so vloženi v večjo konkretizacijo 203. člena. Operaterji želimo omiliti strogost razumevanja internetne nevtralnosti.”
– Špela Dekleva, predsednica Sektorja operaterjev elektronskih komunikacij pri Gospodarski zbornici Slovenije
Internetna nevtralnost je tudi sicer precej pereča pravna in tudi politična tema, ne zgolj v Sloveniji, ampak po svetu. Medtem, ko v OECD in Evropski uniji sicer enotnega stališča o internetni nevtralnosti ni pa je tema v tem tednu močno odmevala v ZDA, saj je ameriška zvezna komisija za komuniciranje, FCC, potrdila nova pravila o internetni nevtralnosti. Zagotovo bodo tako še dolgo odmevale z ovacijami sprejete besede predsednika FCC Toma Wheelerja: “Nihče ne bi smel imeti nadzora nad svobodo interneta in nad prostim dostopom do njega.” Vprašanje je, kdaj se bomo tega začeli zavedati tudi na drugi strani Atlantika.
Internetna nevtralnost naj bi v praksi zagotavljala enakovredna razmerja med omrežji, uporabniki in napravami. Vsi naj bi torej imeli na spletu enakovredene dostop do vseh vsebin, brez omejitev in blokad. A praksa je tudi v Sloveniji drugačna, kar štirje mobilni operaterji so namreč prejeli odločbo o kršitvi internetne nevtralnosti. Zakaj je temu tako in kako se bosta slovenska in globalna e-avtocesta razvijali v prihodnosti smo raziskovali v sobotni Reakciji.
Slovenski mobilni operaterji, ki so se znašli v postopku, se bodo na odločitev regulatorja pritožili.
O internetni nevtralnosti smo nedavno govorili v oddaji Odbita do bita, ker pa je v tem kratkem času prišlo do pomembnega razvoja dogodkov – odločbo o kršitvi internetne nevtralnosti v Sloveniji sta poleg Simobila in Telekoma nedavno dobila še Amis in Tušmobil –, smo se odločili, da problematiko predstavimo širše.
A po vrsti. Državni zbor Republike Slovenije je 20. decembra leta 2012 sprejel ZeKOM-1, zakon o elektronskih komunikacijah. Z njim je naša država kot šele druga članica Evropske unije sprejela tudi pravila o internetni nevtralnosti, v 203. členu omenjenega zakona. A interpretacije, kaj ta člen pomeni, so očitno bile zelo različne, saj so mobilni operaterji od takrat vseeno ponujali t.i. “zero-rating” pakete – omenimo denimo Telekomov paket Deezer ali Simobilovo Hangar mapo, Tušmobilovo Tuškabino ali Amisovo MobiaTV.
“Odločbe so prišle nepričakovano, dolgo smo čakali na njih, presenečeni pa smo, da so bile izdane štirim operaterjem, čeprav je bila prijava podana zgolj proti enemu. Gre za odločitev v pravi smeri.”
– Dr. Dušan Caf, Svet za elektronske komunikacije Republike Slovenije
Prav na primeru Tušmobila in Amisa lahko opozorimo na področje, za katero mobilni operaterji menijo, da je precej nedorečeno. Namreč, ali gre za kršitev internetne nevtralnosti tudi v primerih, ko mobilni operaterji v paketih kot preferenčno ponudbo ponujajo storitev, ki so jo razvili sami.
“Vsi naši napori so vloženi v večjo konkretizacijo 203. člena. Operaterji želimo omiliti strogost razumevanja internetne nevtralnosti.”
– Špela Dekleva, predsednica Sektorja operaterjev elektronskih komunikacij pri Gospodarski zbornici Slovenije
Internetna nevtralnost je tudi sicer precej pereča pravna in tudi politična tema, ne zgolj v Sloveniji, ampak po svetu. Medtem, ko v OECD in Evropski uniji sicer enotnega stališča o internetni nevtralnosti ni pa je tema v tem tednu močno odmevala v ZDA, saj je ameriška zvezna komisija za komuniciranje, FCC, potrdila nova pravila o internetni nevtralnosti. Zagotovo bodo tako še dolgo odmevale z ovacijami sprejete besede predsednika FCC Toma Wheelerja: “Nihče ne bi smel imeti nadzora nad svobodo interneta in nad prostim dostopom do njega.” Vprašanje je, kdaj se bomo tega začeli zavedati tudi na drugi strani Atlantika.
V lanskem letu je Slovenija na prvi stopnji odločala o 195 prošnjah za azil, zavrnila jih je 82 odstotkov, povprečje Unije pa je 65 odstotkov.
Cela vrsta jih je – parlamentarnih odborov in tudi parlamentarnih komisij. Tri od teh slednjih so celo preiskovalne. Prav pri teh pa se, glede na to, da doslej še nobena od njih obravnavani zadevi ni prišla do dna, poraja vprašanje, komu ali čemu so sploh namenjene.
Japonski znanstveniki so pred nekaj tedni objavili revolucionarno odkritje, kako iz odraslih mišjih celic pridobiti matične celice. Videti je bilo je skoraj preveč enostavno, da bi bilo res. Novico so svetovni mediji v hipu pograbili. Toda - ali vendarle ni bilo malo preveč enostavno in so nas vse – tako strokovno kot laično javnost – naplahtali? Ta mesec namreč vse več očitkov zbuja sum, da je bilo z objavo nekaj narobe, da je šlo nemara celo za prevaro. Z znanstveniki se bomo v Reakciji poglobili v ozadje primera, pregledali bomo, kako pogoste so prevare v znanstvenih objavah in izpostavili nekatere najbolj nenavadne primere.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
Je opozarjanje na stisko mladih in starejših res le sprožanje medgeneracijskega konflikta in zakaj je lažje govoriti, kaj vse smo naredili narobe, kot poiskati rešitve?
Je opozarjanje na stisko mladih in starejših res le sprožanje medgeneracijskega konflikta in zakaj je lažje govoriti, kaj vse smo naredili narobe, kot poiskati rešitve?
V veteranskih organizacijah pravijo, da si leta 2011 ustanovljeno Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve prisvaja zasluge pri osamosvojitvi države, da gre za politično motivirano združenje, ki pa ni veteranska organizacija. V združenju to zanikajo ter dodajajo, da sta za nesoglasja oziroma sprtost krivi veteranski organizaciji, ki se zavzemata samo za svoje privilegije. Prišlo je celo tako daleč, da tudi na proslavah ali na raznih obeležitvah spominskih dogodkov ne nastopajo skupaj.
Sodnik lahko obsojencu namesto zapora ali denarne kazni prisodi tudi družbeno koristno delo. To pomeni, da mora opraviti določeno število ur dela v dobro skupnosti. Pri tem imajo veliko vlogo tudi centri za socialno delo, ki obsojenca navadno napotijo v kakšno od neprofitnih organizacij. Nekateri si delo najdejo tudi sami. Veliko pa je tudi primerov, ko centri za socialno delo dela obsojencu ne najdejo ... Raziskovali smo, kaj se zgodi v teh primerih. Pa tudi, kdo družbeno koristno delo sploh lahko opravlja.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
Soočamo argumente pobudnikov sprememb zakonodaje, bolnikov, ki so prepričani, da jim je prav konoplja pomagala pri izboljšanju zdravstvenega stanja, in zdravnika, ki ima do množične uporabe pripravkov iz konoplje precejšnje zadržke.
“Rad imam ciganski golaž, cigansko muziko, a ne v svoji hiši!” Restavracijo Románi kafenáva z romskimi specialitetami in zaposlenimi Romi sta si zamislila združenje EPeKa in mariborsko romsko društvo Románo Prálipe. Toda romski restavraciji v Mariboru mnogi tudi nasprotujejo. Zakaj?
Novinarji kritično obravnavamo predvsem druge, zato je prav, da tudi sebi nastavimo ogledalo. Na medijskem festivalu Naprej/Forward so o prihodnosti slovenskih medijev razmišljali angažirani bralci, gledalci in poslušalci različnih strok.
Slovenija je po podatkih Eurostata na tretjem mestu po onesnaženosti z ozonom in na desetem po onesnaženosti s trdimi delci PM10. Poročilo, ki ga je Evropska agencija za okolje (EEA) objavila ta teden, kaže, da sta dva glavna onesnaževalca zraka, ozon in trdi delci, še vedno vzrok težav z dihanjem, povzročata kardiovaskularne bolezni in krajšata življenjsko dobo. K onesnaženju zraka v Evropi največ prispevajo promet, kmetijstvo, gospodinjstva in industrija. K slednji smo se ozrli v tokratni Rekaciji. Preverili smo teze, ali je Slovenija res pribežališče umazane industrije, ali pri nas res nagrajujejo s prestižnimi gospodarskimi nagradami, kar drugod zapirajo, in ali drži, da Evropska unija, kljub vse strožjim okoljskim standardom, tolerira energetsko potratnost, ker ima za to interes.
Raziskovalka kolonialne zgodovine bo spregovorila o človeških živalskih vrtovih in razstavljanju ljudi.
Mladi ne morejo sklicati tiskovne konference, na kateri bi novinarjem osvetlili svoje težave. Tako tu in tam slišimo prispevke o tem, da imajo mladi v Sloveniji previsoko izobrazbo, a premalo ustreznih veščin, ki jih na trgu iščejo delodajalci. Zelo malo pa slišimo o tem, da zanje zaradi nizkih dohodkov, če jih seveda sploh imajo, še vedno skrbijo njihovi starši.
Več kot polovica mladostnikov, starih od 11 do 15 let, ne dosega priporočenega obsega telesne dejavnosti. Zato nas je zanimalo, kaj iz široke ponudbe telesnih aktivnosti mlade sploh pritegne? Ali jih zanje izberejo kar starši? Preverili pa smo tudi, ali se je po končani "Eurobasket evforiji" kaj povečalo zanimanje za košarko ...
Za soboto so po svetu napovedani protesti proti korporaciji Monsanto. V Sloveniji večjih protestov ne pričakujemo, je pa razprava o gensko spremenjenih rastlinah v Evropi spet postala zelo vroča.
Neveljaven email naslov