Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kako zorijo ježevci - 4. del

24.12.2017

Omnibus duhovitih zgodb iz živalskega sveta o preprostih, vsakodnevnih življenjskih dejstvih na nekoliko drugačen način in z drugaćnp perspektivo gledanja na sebe in svet okoli nas. Tokratne zgodbe so: Helge in čudna misel; Helge in senca; Tekma s časom; A kdo ve. Avtor: Peter Svetina Režiser in avtor radijske priredbe: Klemen Markovčič Tonska mojstrica – igra: Sonja Strenar Tonski mojster – glasba: Miha Jaramaz Avtor izvirne glasbe: Gregor Strniša Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Pozavna: Matej Krajter Pripovedovalec: Matej Puc Helge: Primož Pirnat Nikozija: Polona Juh Aldo: Branko Jordan Prvi lenivec: Matija Rozman Drugi lenivec: Alojz Svete Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja in junija 2017

 

Nedeljska jutra v decembru, v terminu radijske igre za otroke, prebuja premierna serija radijskih iger za otroke in odrasle Kako zorijo ježevci. Nanizanka zvočnih pravljic je nastala po istoimenskem delu Petra Svetine. Gre za omnibus nadvse duhovitih zgodb iz živalskega sveta, ki slikajo preprosta, vsakodnevna življenjska dejstva na nekoliko drugačen način in z drugačne perspektive. Delo Kako zorijo ježevci je prejelo Zlato hruško, znak kakovostnih otroških in mladinskih knjig, ki jo dodeljuje Mestna knjižnica Ljubljana Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, leta 2016 pa tudi nagrado Večernica za najboljše mladinsko delo, ki jo od leta 1997 podeljuje časopisno-založniško podjetje Večer.

Režiser Klemen Markovčič je zdaj 33 izbranih navihanih basni priredil in prevedel še v radiofonski jezik. V radijskem etru bo tako predstavljenih 20 kratkih prigod v 5-ih sklopih. Vseh 33 zvočnih zgodb, tudi preostalih 13, ki ne bodo predvajane v radijskem etru, pa bo po zaključku serije prosto dostopnih za prenos na podcastu Kako zorijo ježevci, Radijska igra, v obliki poslušanj na zahtevo pa tudi na spletni platformi 4d.rtvslo.si in otroski.si portalu. S tem želimo našim malim poslušalcem in njihovim staršem približati radijsko igro z močno željo, da nobeno otroštvo ne bi bilo prikrajšano za čudovito izkušnjo poslušanj zvočnih pravljic. In da bi jih generacije otrok rojene v tem tisočletju ponovno spoznale in sprejele za svoje.
V četrtem delu se sprehajamo skozi zgodbe – Helge in čudna misel, Helge in senca, Tekma s časom in A kdo ve.

Režiser in avtor radijske priredbe Klemen Markovčič
Tonska mojstrica – igra Sonja Strenar
Tonski mojster – glasba Miha Jaramaz
Avtor izvirne glasbe Gregor Strniša
Svetovalka za jezik Mateja Juričan
Pozavna Matej Krajter

Pripovedovalec Matej Puc
Helge Primož Pirnat
Nikozija Polona Juh
Aldo Branko Jordan
Prvi lenivec Matija Rozman
Drugi lenivec Alojz Svete

Traja 07′ 14”
Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Ljubljana maja in junija 2017

Rubrika ZUNANJE UHO

Recenzija 4. dela 5-delne igrane radijske nanizanke Kako zorijo ježevci, ki ga sestavljajo 4 basni: Helge in čudna misel, Helge in senca, Tekma s časom in A kdo ve

UROŠ SMASEK

Skoraj najtežje pričakovane “male skrivnosti velikih mojstrov” igre z besedami in njihovimi več pomeni in s prikazovanjem dejansko čisto vsakodnevnih stvari ali doživljajev iz bistveno drugačne, ne vsakodnevne perspektive, se razkrivajo zdaj že v drugi polovici 5-delne omnibusne igrane radijske nanizanke za otroke in tudi odrasle, Kako zorijo ježevci (po nagrajevanih literarnih predlogah Petra Svetine v priredbi in režiji Klemna Markovčiča). V njenem predzadnjem, 4. delu, ki v dobrih 7 minutah trajanja obsega prav tako kot doslej na način omnibusa spet 4 kratke basenske vinjete (po dosedanjih 12 od skupno 20),
so te “skrivnosti” seveda začinjene tudi s kakim nadvse posrečenim, nepričakovanim presenečenjem. Skoraj najtežje pričakovane pa so (poleg tega, da so izredno duhovite) predvsem zaradi tega, ker so že ves čas trajanja nanizanke nezgrešljivo in nepozabno izpostavljene v zelo posrečeno razgibanem in jedrnatem avizu k vsakemu delu nanizanke.
Prav takšna “skrivnost”, a ravno v avizu hočeš nočeš pretežno razkrita (temu se zaradi njene vinjetne kratkosti praktično ni mogoče izogniti, če naj bo uporabljena, da pritegne k poslušanju), je prva od 4 basni, naslovljena Helge in čudna misel, kjer osrednja junakinja nanizanke, ježevka Nikozija (Polona Juh) zelo radovedno, češ kaj pa počne, sprašuje osrednjega junaka, poglobljeno zamišljenega ježevca Helgeja (Primož Pirnat), ko ta stopica po dvorišču in se na različne načine (i)zvija, ker da se odvozlava, saj da se je zapletel v – čudne misli.
Dolga senca se zvečer prav vleče za Helgejem v drugi basni, naslovljeni Helge in senca, zato osrednji junak sklene začeti zjutraj to svojo senco telovadno trenirati, pridruži pa se mu radovedni jazbec Aldo (Branko Jordan), ki je ugotovil, da se tudi senca za njim ob koncu dneva prav tako vleče. V tretji basni Tekma s časom Helge navija za Nikozijo, ki sama zase trenira tek in je naposled zadovoljna, ker je zmagala, saj je premagala 1 minuto in še 17 sekund za povrh!
V središču četrte basni A kdo ve pa sta lenivca, znana že iz prejšnjega, 3. dela nanizanke (spet skrajno doživeta Matija Rozman in Alojz Svete), ki še vedno ne vesta, kako je komu od njiju ime, s tem da prvi lenivec tokrat med ležanjem na bregu (sodeč po zvokih, ob morju) počasi piše s paličico v mivko napis A kdo ve …, medtem ko se drugi skoraj nestrpno in ne samo enkrat skotali v mivko z napisom, ob čemer ga prvi opozori, naj mu ne – skače v besedo …, a kaj ko je blizu tudi voda, ki briše zapisano in se mu torej – plazi v besedo!
Basni kot vedno doživeto, privlačno, radovednost vzbujajoče pripoveduje Matej Puc, a čeprav nanizanka oživlja pripovedovalsko tradicijo, je tokrat manjši pomislek, da bi nekaj več od sicer sijajno pripovedovanega dogajanja vendarle lahko bilo podano ne s pripovedovanjem, temveč v neposredni akciji.


RIO radijska igra za otroke

142 epizod


Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade OŠ oziroma dopolnjenega 11. leta starosti.

Kako zorijo ježevci - 4. del

24.12.2017

Omnibus duhovitih zgodb iz živalskega sveta o preprostih, vsakodnevnih življenjskih dejstvih na nekoliko drugačen način in z drugaćnp perspektivo gledanja na sebe in svet okoli nas. Tokratne zgodbe so: Helge in čudna misel; Helge in senca; Tekma s časom; A kdo ve. Avtor: Peter Svetina Režiser in avtor radijske priredbe: Klemen Markovčič Tonska mojstrica – igra: Sonja Strenar Tonski mojster – glasba: Miha Jaramaz Avtor izvirne glasbe: Gregor Strniša Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Pozavna: Matej Krajter Pripovedovalec: Matej Puc Helge: Primož Pirnat Nikozija: Polona Juh Aldo: Branko Jordan Prvi lenivec: Matija Rozman Drugi lenivec: Alojz Svete Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja in junija 2017

 

Nedeljska jutra v decembru, v terminu radijske igre za otroke, prebuja premierna serija radijskih iger za otroke in odrasle Kako zorijo ježevci. Nanizanka zvočnih pravljic je nastala po istoimenskem delu Petra Svetine. Gre za omnibus nadvse duhovitih zgodb iz živalskega sveta, ki slikajo preprosta, vsakodnevna življenjska dejstva na nekoliko drugačen način in z drugačne perspektive. Delo Kako zorijo ježevci je prejelo Zlato hruško, znak kakovostnih otroških in mladinskih knjig, ki jo dodeljuje Mestna knjižnica Ljubljana Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, leta 2016 pa tudi nagrado Večernica za najboljše mladinsko delo, ki jo od leta 1997 podeljuje časopisno-založniško podjetje Večer.

Režiser Klemen Markovčič je zdaj 33 izbranih navihanih basni priredil in prevedel še v radiofonski jezik. V radijskem etru bo tako predstavljenih 20 kratkih prigod v 5-ih sklopih. Vseh 33 zvočnih zgodb, tudi preostalih 13, ki ne bodo predvajane v radijskem etru, pa bo po zaključku serije prosto dostopnih za prenos na podcastu Kako zorijo ježevci, Radijska igra, v obliki poslušanj na zahtevo pa tudi na spletni platformi 4d.rtvslo.si in otroski.si portalu. S tem želimo našim malim poslušalcem in njihovim staršem približati radijsko igro z močno željo, da nobeno otroštvo ne bi bilo prikrajšano za čudovito izkušnjo poslušanj zvočnih pravljic. In da bi jih generacije otrok rojene v tem tisočletju ponovno spoznale in sprejele za svoje.
V četrtem delu se sprehajamo skozi zgodbe – Helge in čudna misel, Helge in senca, Tekma s časom in A kdo ve.

Režiser in avtor radijske priredbe Klemen Markovčič
Tonska mojstrica – igra Sonja Strenar
Tonski mojster – glasba Miha Jaramaz
Avtor izvirne glasbe Gregor Strniša
Svetovalka za jezik Mateja Juričan
Pozavna Matej Krajter

Pripovedovalec Matej Puc
Helge Primož Pirnat
Nikozija Polona Juh
Aldo Branko Jordan
Prvi lenivec Matija Rozman
Drugi lenivec Alojz Svete

Traja 07′ 14”
Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Ljubljana maja in junija 2017

Rubrika ZUNANJE UHO

Recenzija 4. dela 5-delne igrane radijske nanizanke Kako zorijo ježevci, ki ga sestavljajo 4 basni: Helge in čudna misel, Helge in senca, Tekma s časom in A kdo ve

UROŠ SMASEK

Skoraj najtežje pričakovane “male skrivnosti velikih mojstrov” igre z besedami in njihovimi več pomeni in s prikazovanjem dejansko čisto vsakodnevnih stvari ali doživljajev iz bistveno drugačne, ne vsakodnevne perspektive, se razkrivajo zdaj že v drugi polovici 5-delne omnibusne igrane radijske nanizanke za otroke in tudi odrasle, Kako zorijo ježevci (po nagrajevanih literarnih predlogah Petra Svetine v priredbi in režiji Klemna Markovčiča). V njenem predzadnjem, 4. delu, ki v dobrih 7 minutah trajanja obsega prav tako kot doslej na način omnibusa spet 4 kratke basenske vinjete (po dosedanjih 12 od skupno 20),
so te “skrivnosti” seveda začinjene tudi s kakim nadvse posrečenim, nepričakovanim presenečenjem. Skoraj najtežje pričakovane pa so (poleg tega, da so izredno duhovite) predvsem zaradi tega, ker so že ves čas trajanja nanizanke nezgrešljivo in nepozabno izpostavljene v zelo posrečeno razgibanem in jedrnatem avizu k vsakemu delu nanizanke.
Prav takšna “skrivnost”, a ravno v avizu hočeš nočeš pretežno razkrita (temu se zaradi njene vinjetne kratkosti praktično ni mogoče izogniti, če naj bo uporabljena, da pritegne k poslušanju), je prva od 4 basni, naslovljena Helge in čudna misel, kjer osrednja junakinja nanizanke, ježevka Nikozija (Polona Juh) zelo radovedno, češ kaj pa počne, sprašuje osrednjega junaka, poglobljeno zamišljenega ježevca Helgeja (Primož Pirnat), ko ta stopica po dvorišču in se na različne načine (i)zvija, ker da se odvozlava, saj da se je zapletel v – čudne misli.
Dolga senca se zvečer prav vleče za Helgejem v drugi basni, naslovljeni Helge in senca, zato osrednji junak sklene začeti zjutraj to svojo senco telovadno trenirati, pridruži pa se mu radovedni jazbec Aldo (Branko Jordan), ki je ugotovil, da se tudi senca za njim ob koncu dneva prav tako vleče. V tretji basni Tekma s časom Helge navija za Nikozijo, ki sama zase trenira tek in je naposled zadovoljna, ker je zmagala, saj je premagala 1 minuto in še 17 sekund za povrh!
V središču četrte basni A kdo ve pa sta lenivca, znana že iz prejšnjega, 3. dela nanizanke (spet skrajno doživeta Matija Rozman in Alojz Svete), ki še vedno ne vesta, kako je komu od njiju ime, s tem da prvi lenivec tokrat med ležanjem na bregu (sodeč po zvokih, ob morju) počasi piše s paličico v mivko napis A kdo ve …, medtem ko se drugi skoraj nestrpno in ne samo enkrat skotali v mivko z napisom, ob čemer ga prvi opozori, naj mu ne – skače v besedo …, a kaj ko je blizu tudi voda, ki briše zapisano in se mu torej – plazi v besedo!
Basni kot vedno doživeto, privlačno, radovednost vzbujajoče pripoveduje Matej Puc, a čeprav nanizanka oživlja pripovedovalsko tradicijo, je tokrat manjši pomislek, da bi nekaj več od sicer sijajno pripovedovanega dogajanja vendarle lahko bilo podano ne s pripovedovanjem, temveč v neposredni akciji.


28.03.2020

H. C. Andersen: Palčica

Avtorica radijske priredbe: Gordana Kunaver Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Ervin Fritz Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Borut Lesjak Asistentka režije: Mojca Cavazza Tehnični asistent: Sandi Zgonc Andersen: Boris Juh Žena: Ivanka Mežan Palčica: Jana Osojnik Krastača: Iva Zupančič Krastačin sin: Niko Goršič Hrošč: Vladimir Jurc Poljska miš: Polona Vetrih Krt: Niko Goršič Lastovica: Jerca Mrzel Cvetlični princ: Boris Ostan Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana marca 1983


28.02.2020

Žarko Petan: Goli cesar

Pravljica o nečimrnem cesarju, ki se ves dan oblači in preoblači, obuva in preobuva in ima zato mnogo smešnih opravkov in težav sam s sabo in s podložniki. Režiser - Jože Valentič Dramaturg - Ervin Fritz Tonski mojster - Staš Janež Glasbeni opremljevalec - Peter Čare Pripovedovalec: Boris Cavazza Cesar: Danilo Benedičič Komornik: Dare Valič Prvi trgovec: Niko Goršič Drugi trgovec: Iztok Jereb Trgovka: Mojca Ribič Krojač: Milan Kalan Čevljar: Silvij Božič Klobučar: Božo Vovk Sodelovali so še: Maja Šugman, Srečo Špik in Ivan Rupnik Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana septembra 1987


12.01.2020

Obuti maček

Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade OŠ oziroma dopolnjenega 11. leta starosti.


22.12.2019

Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje

25. decembra 1928 je bila na Radiu Ljubljana z igralci Slovenskega narodnega gledališča v živo izvedena prva radijska uprizoritev dramskega besedila – »božična igra« Pavla Golie v štirih slikah – Peterčkove poslednje sanje. Že naslednje leto ji je sledilo 29 novih uprizoritev. Radijska igra je postala programska stalnica in z intenzivnim razvojem po drugi svetovni vojni /edina/ izvirna umetnostna radijska zvrst. V režiji Jožeta Valentiča in dramaturgiji Vilme Štritof smo pred leti uprizorili tretjo sliko Peterčkovih poslednjih sanj. »Tej 'božični povesti' vsekakor nedostaja notranje vezi enotnega dejanja, /…/ vendar pa je vsaka teh štirih slik poetična in čuvstveno dovolj močna, da ta dramatični nedostatek nikakor ne moti preveč. Krepko izražena ideja etičnosti sugestivno prevzame gledalca, oziroma čitatelja, ki spremlja ubogega Peterčka skozi njegove bolne privide v božični noči,« je v Ljubljanskem zvonu leta 1924 zapisal Miran Jarc. Sanjski svet in čustvenost vselej nagovarjata prav radijski medij, etičnost in sočutje pa sta vrednoti, ki ju danes nekaj ključnih vzporednic z revnim obdobjem po prvi svetovni vojni vztrajno kliče na javno prizorišče. Režiser: Jože Valentič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina PETERČEK Gašper Rojc OČE HRAST Borut Veselko ČAROVNIK GRČA Sandi Pavlin ČARODEJKA BUKVA Violeta Tomič JEZUŠČEK Klemen Janežič MAMICA Sabina Kogovšek Traja 14'53'' Produkcija Uredništva igranega program Posneto v studiih Radia Slovenija novembra leta 2013.


11.12.2019

Jean Pierre Siméon, Ana Krauthaker: Ta pesem ozdravi ribo

Glavna junakinja, deklica Zoja, skuša doma in v mestu najti pesem, s katero bi pomagala svoji ribi Leonu, ki umira od dolgčasa. Avtor Jean Pierre Simeon Prevajalka, avtorica radijske priredbe in režiserka Ana Krauthaker Dramaturginja Vilma Štritof Tonska mojstrica Sonja Strenar Glasbeni opremljevalec Luka Hočevar Zoja Zoja Skok Leon Branko Jordan Mama Ana Urbanc Lólo Jernej Gašperin Gospa Obla Nina Valič Gospa Konica Lena Hribar Mahmud Brane Grubar Kanarček Matej Puc Babica Silva Čušin Dedek Milan Štefe Predmeti v kuhinji Jernej Gašperin, Branko Jordan, Matej Puc Predmeti v kopalnici Ana Urbanc, Nina Valič, Lena Hribar Traja 10' 35'' Produkcija Uredništva igranega program Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2018


11.12.2019

Kamen modrosti

Oskar, ki si želi postati detektiv, zaradi te želje zelo natančno opazuje svojo okolico in kmalu opazi nenavadne dogodke in ljudi, ki jih drugi prebivalci ljubljanskega blokovskega naselja ne. Nad šolo ni navdušen, matematika mu ne leži, stežka se uči brati in zato sklepa, da preprosto ni dovolj pameten. Ko pa se po naključju znajde v draguljarni med ropom… Avtor Andrej Rozman Roza Režiserka Irena Glonar Dramaturginja Vilma Štritof Tonski mojster Jure Culiberg Glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina Asistentka režije Helena Mugerle Tehnični asistent Sandi Zgonc Oskar Gašper Rojc Draguljar Zvone Hribar Učiteljica Marijana Brecelj Mama Maša Derganc Ropar Vojko Zidar Policaj Jan Bučar Televizijski napovedovalec Ivan Lotrič Breda Pia Škulj Traja 20' 05'' Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2010


28.08.2019

Branka Jurca: V pasti

Z junaki kultne mladinske avtorice Branke Jurca so odraščale številne povojne generacije otrok in mladostnikov nekega drugega časa. V pasti pa v osišče postavlja dogodivščine dečka Petra v zaostreni situaciji okupirane Ljubljane. Avtorica radijske priredbe in dramaturginja - Djurdja Flere Režiserka - Rosanda Sajko Tonska mojstrica - Metka Rojc Asistentka režije - Filipina Jerman Pripovedovalec: Janez Hočevar Peter: Klemen Petrovčič Rafko: Janez Šintler Breda: Milena Janežič Dedek: Janez Albreht Mama: Judita Hahn Detektiv: Franček Drofenik Mlekarica: Jana Osojnik Šofer: Dare Valič Sodelujejo še: Selina Drolc, Vinko Podgoršek in Božo Vovk Levstikovega Martina Krpana bere: Saša Miklavc Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v Studiih Radiotelevizije Ljubljana aprila 1977


01.07.2019

Fran Levstik: Kdo je napravil Vidku srajčico

Po zgodbici Frana Levstika je njeno zvočno različico napisal Boris A. Novak. Videk je bil deveti otrok revne vdove in je nosil zmeraj srajčko svojih starejših bratov in sester. Srajčka je bila zato vedno ponošena in tanka. Nekega dne pa je dobil Videk čisto novo srajčico. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Ervin Fritz Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Jerko Novak Asistent režije: Jože Valentič Tehnični asistent: Zmago Frece Videk: Kaja Deskovič-Živković Vidkova mama: Jerica Mrzel Bratci in sestrice: Milena Janežič, Miha Kralj, Barbara Langerholc, Grega Turšič, Evelin Pristavec, Nina Miklavič Ovca: Jana Osojnik Trnov grm: Dare Valič Pajek Tkalec: Brane Ivanc Rak Krojač: Ivan Jezernik Ptica Šivilja: Draga Potočnjak Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija v februarju 1984


10.03.2019

Jana Kolarič, Tatjana Kokalj: Koga se strah boji

Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade OŠ oziroma dopolnjenega 11. leta starosti.


03.03.2019

Marta Swintz: Kraljevi smetanovi kolački

Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade OŠ oziroma dopolnjenega 11. leta starosti.


24.02.2019

Miroslav Košuta: Štirje fantje muzikantje

Miroslav Košuta je po motivih pravljice bratov Grimm spisal zgodbo o oslu, psu, mačku in petelinu, ki hrabro in domiselno uženejo nepridiprave razbojnike. Pretekli mesec smo to zvočno pravljico poslušali v radijskem etru, v sklopu cikla Nostalgija, zdaj pa je našla svoje stalno mesto tudi v spletnem arhivu. Režiser - Jože Vozny Dramaturginja - Djurdja Flere Tonska mojstrica - Metka Rojc Avtor izvirne glasbe - Urban Koder Osel: Jože Zupan Pes: Aleksander Valič Maček: Duša Počkaj Petelin: Jurij Souček Mlinar: Tone Homar Lovec: Tone Slodnjak 1. razbojnik: Boris Kralj 2. razbojnik: Janez Hočevar 3. razbojnik: Stane Sever Pripovedovalec: Rudi Kosmač Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizija Ljubljana oktobra 1969


03.02.2019

James Krüss, Markus Polder: Pevsko tekmovanje zajcev na goljavi

Nedeljska jutra v februarju so z zvočnimi pravljicami za dobro jutro prav posebna. Nostalgični pogled v vzvratno ogledalo namreč prinaša spomin na radijske igre za otroke, ki so nekoč izhajale na kasetah. Založniški tok RTV Slovenija je bil zlasti v 80-tih letih preteklega stoletja močan in predvsem dosleden. Serija zvočnih kaset je tako zaznamovala kar nekaj generacij otrok, s tem pa postala del kolektivnega spomina nekih otroštev. Generacija X, ki je torej odraščala s temi pravljicami, ima danes svoje otroke in nemalo je poslušalcev teh let, ki si želi spet slišati najljubšo zvočno pravljico iz svojega otroštva. Prav zato je režiser Klemen Markovčič zasnoval zvočni cikel Nostalgija, v to pravljično krožno zgodbo pa umestil štiri igre - Pevsko tekmovanje zajcev na goljavi, Čarobni pisalni strojček, Radio Huda luknja in Štirje fantje muzikantje. Z radijskimi igrami za otroke se v tem jutranjem nedeljskem terminu, ki ima svoje stalno programsko mesto že več desetletij, verjetno ne druži prav veliko otrok; ti namreč poiščejo radijsko igro na medmrežju oziroma Otroškem portalu RTV Slovenija. V etru pa vendar še vedno močno nagovarja zrelo, odraslo poslušalstvo. Kar je prav. S tem je namreč ustvarjen topli, človeški in predvsem neprecenljivi medgeneracijski most, ki ta samosvoj in čudovit umetniški žanr ohranja tudi v tem, izrazito vizualnem obdobju človeštva. Vse bolj se namreč kaže kako je poslušanje nadvse pomembno za človekov razvoj. In prva zato je pravzaprav nujno, da nobeno otroštvo ne meni brez izjemnega občutka ob poslušanju zvočnih pravljic, kot so jih imela otroštva nekega drugega časa. Nostalgično krožno zvočno pot vpeljuje Pevsko tekmovanje zajcev na goljavi, nastalo po predlogi nemških avtorjev Jamesa Krüssa in Markusa Polderja. Igra o prevarah in poštenju, ki vedno zmaga, je bila prvič izvedena decembra leta 1953 in še vedno sodi med najboljše slovenske radijske igre za otroke.


23.12.2018

Saška Rakef, Dragica Potočnjak: Rdeča nogavička

Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade OŠ oziroma dopolnjenega 11. leta starosti.


25.11.2018

Josip Jurčič: Miškolin

Četrta in s tem sklepna iz Cikla. Miškolin je v interpretaciji Jurija Součka zaznamoval generacije otrok in dramskega igralca samega.


30.09.2018

Maja Gal Štromar, Gregor Geč: Črkolandija

Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade OŠ oziroma dopolnjenega 11. leta starosti.


02.09.2018

Sanja Jurca Avci: Sam

Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade OŠ oziroma dopolnjenega 11. leta starosti.


29.07.2018

Amy MacDonald, Irena Glonar: Mali bober in odmev

Poetična zgodba o osamljenosti, ki pa jo lahko preženemo, če se malo potrudimo in si poiščemo prijatelje.


31.05.2018

Frane Puntar: Medvedek zleze vase

To je ena Puntarjevih najbolj priljubljenih iger, poslušati pa jo morate z malce domišljije. Deklica z imenom Medvedek namreč zleze vase, da bi videla, kakšna je od znotraj. Režiserka - Rosanda Sajko Dramaturginja - Djurdja Flere Tonska mojstrica - Metka Rojc Avtor izvirne glasbe - Urban Koder Plezalček: Jurij Souček Medvedek: Jana Osojnik Mlinar: Polde Bibič Prvi kmetič: Tone Homar Drugi kmetič: Janez Hočevar Tretji kmetič: Andrej Nahtigal Učenjak: Laci Cigoj Sodelovali so še: Alja Tkačev, Marjan Hlastec, Mara Černe, Janez Hočevar, Zlatko Stanko, Veronika Drolc, Mina Jeraj in Milena Grm Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1969


27.05.2018

Kajetan Kovič: Maček Muri

Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade OŠ oziroma dopolnjenega 11. leta starosti.


01.04.2018

Ervin Fritz: Pavliha ali Človek, ne jezi se

Velikonočna nedelja je letos prav na dan šaljivcev, na prvi april! Za razvedrilo smo vam pripravili premiero radijske igre, v kateri nastopa legendarni ljudski lik Pavliha. Ima to smolo, da se preveč drži pravil, vendar ob napačnem trenutku, zato ga zmeraj polomi. Mami dela velike težave, vendar se v tej radijski igri najde nekdo, ki ga vzljubi prav takšnega, kakršen je. Vas zanima, kako je to mogoče?


Stran 4 od 8
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov