Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kako zorijo ježevci - 4. del

24.12.2017

Omnibus duhovitih zgodb iz živalskega sveta o preprostih, vsakodnevnih življenjskih dejstvih na nekoliko drugačen način in z drugaćnp perspektivo gledanja na sebe in svet okoli nas. Tokratne zgodbe so: Helge in čudna misel; Helge in senca; Tekma s časom; A kdo ve. Avtor: Peter Svetina Režiser in avtor radijske priredbe: Klemen Markovčič Tonska mojstrica – igra: Sonja Strenar Tonski mojster – glasba: Miha Jaramaz Avtor izvirne glasbe: Gregor Strniša Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Pozavna: Matej Krajter Pripovedovalec: Matej Puc Helge: Primož Pirnat Nikozija: Polona Juh Aldo: Branko Jordan Prvi lenivec: Matija Rozman Drugi lenivec: Alojz Svete Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja in junija 2017

 

Nedeljska jutra v decembru, v terminu radijske igre za otroke, prebuja premierna serija radijskih iger za otroke in odrasle Kako zorijo ježevci. Nanizanka zvočnih pravljic je nastala po istoimenskem delu Petra Svetine. Gre za omnibus nadvse duhovitih zgodb iz živalskega sveta, ki slikajo preprosta, vsakodnevna življenjska dejstva na nekoliko drugačen način in z drugačne perspektive. Delo Kako zorijo ježevci je prejelo Zlato hruško, znak kakovostnih otroških in mladinskih knjig, ki jo dodeljuje Mestna knjižnica Ljubljana Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, leta 2016 pa tudi nagrado Večernica za najboljše mladinsko delo, ki jo od leta 1997 podeljuje časopisno-založniško podjetje Večer.

Režiser Klemen Markovčič je zdaj 33 izbranih navihanih basni priredil in prevedel še v radiofonski jezik. V radijskem etru bo tako predstavljenih 20 kratkih prigod v 5-ih sklopih. Vseh 33 zvočnih zgodb, tudi preostalih 13, ki ne bodo predvajane v radijskem etru, pa bo po zaključku serije prosto dostopnih za prenos na podcastu Kako zorijo ježevci, Radijska igra, v obliki poslušanj na zahtevo pa tudi na spletni platformi 4d.rtvslo.si in otroski.si portalu. S tem želimo našim malim poslušalcem in njihovim staršem približati radijsko igro z močno željo, da nobeno otroštvo ne bi bilo prikrajšano za čudovito izkušnjo poslušanj zvočnih pravljic. In da bi jih generacije otrok rojene v tem tisočletju ponovno spoznale in sprejele za svoje.
V četrtem delu se sprehajamo skozi zgodbe – Helge in čudna misel, Helge in senca, Tekma s časom in A kdo ve.

Režiser in avtor radijske priredbe Klemen Markovčič
Tonska mojstrica – igra Sonja Strenar
Tonski mojster – glasba Miha Jaramaz
Avtor izvirne glasbe Gregor Strniša
Svetovalka za jezik Mateja Juričan
Pozavna Matej Krajter

Pripovedovalec Matej Puc
Helge Primož Pirnat
Nikozija Polona Juh
Aldo Branko Jordan
Prvi lenivec Matija Rozman
Drugi lenivec Alojz Svete

Traja 07′ 14”
Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Ljubljana maja in junija 2017

Rubrika ZUNANJE UHO

Recenzija 4. dela 5-delne igrane radijske nanizanke Kako zorijo ježevci, ki ga sestavljajo 4 basni: Helge in čudna misel, Helge in senca, Tekma s časom in A kdo ve

UROŠ SMASEK

Skoraj najtežje pričakovane “male skrivnosti velikih mojstrov” igre z besedami in njihovimi več pomeni in s prikazovanjem dejansko čisto vsakodnevnih stvari ali doživljajev iz bistveno drugačne, ne vsakodnevne perspektive, se razkrivajo zdaj že v drugi polovici 5-delne omnibusne igrane radijske nanizanke za otroke in tudi odrasle, Kako zorijo ježevci (po nagrajevanih literarnih predlogah Petra Svetine v priredbi in režiji Klemna Markovčiča). V njenem predzadnjem, 4. delu, ki v dobrih 7 minutah trajanja obsega prav tako kot doslej na način omnibusa spet 4 kratke basenske vinjete (po dosedanjih 12 od skupno 20),
so te “skrivnosti” seveda začinjene tudi s kakim nadvse posrečenim, nepričakovanim presenečenjem. Skoraj najtežje pričakovane pa so (poleg tega, da so izredno duhovite) predvsem zaradi tega, ker so že ves čas trajanja nanizanke nezgrešljivo in nepozabno izpostavljene v zelo posrečeno razgibanem in jedrnatem avizu k vsakemu delu nanizanke.
Prav takšna “skrivnost”, a ravno v avizu hočeš nočeš pretežno razkrita (temu se zaradi njene vinjetne kratkosti praktično ni mogoče izogniti, če naj bo uporabljena, da pritegne k poslušanju), je prva od 4 basni, naslovljena Helge in čudna misel, kjer osrednja junakinja nanizanke, ježevka Nikozija (Polona Juh) zelo radovedno, češ kaj pa počne, sprašuje osrednjega junaka, poglobljeno zamišljenega ježevca Helgeja (Primož Pirnat), ko ta stopica po dvorišču in se na različne načine (i)zvija, ker da se odvozlava, saj da se je zapletel v – čudne misli.
Dolga senca se zvečer prav vleče za Helgejem v drugi basni, naslovljeni Helge in senca, zato osrednji junak sklene začeti zjutraj to svojo senco telovadno trenirati, pridruži pa se mu radovedni jazbec Aldo (Branko Jordan), ki je ugotovil, da se tudi senca za njim ob koncu dneva prav tako vleče. V tretji basni Tekma s časom Helge navija za Nikozijo, ki sama zase trenira tek in je naposled zadovoljna, ker je zmagala, saj je premagala 1 minuto in še 17 sekund za povrh!
V središču četrte basni A kdo ve pa sta lenivca, znana že iz prejšnjega, 3. dela nanizanke (spet skrajno doživeta Matija Rozman in Alojz Svete), ki še vedno ne vesta, kako je komu od njiju ime, s tem da prvi lenivec tokrat med ležanjem na bregu (sodeč po zvokih, ob morju) počasi piše s paličico v mivko napis A kdo ve …, medtem ko se drugi skoraj nestrpno in ne samo enkrat skotali v mivko z napisom, ob čemer ga prvi opozori, naj mu ne – skače v besedo …, a kaj ko je blizu tudi voda, ki briše zapisano in se mu torej – plazi v besedo!
Basni kot vedno doživeto, privlačno, radovednost vzbujajoče pripoveduje Matej Puc, a čeprav nanizanka oživlja pripovedovalsko tradicijo, je tokrat manjši pomislek, da bi nekaj več od sicer sijajno pripovedovanega dogajanja vendarle lahko bilo podano ne s pripovedovanjem, temveč v neposredni akciji.


RIO radijska igra za otroke

142 epizod


Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade OŠ oziroma dopolnjenega 11. leta starosti.

Kako zorijo ježevci - 4. del

24.12.2017

Omnibus duhovitih zgodb iz živalskega sveta o preprostih, vsakodnevnih življenjskih dejstvih na nekoliko drugačen način in z drugaćnp perspektivo gledanja na sebe in svet okoli nas. Tokratne zgodbe so: Helge in čudna misel; Helge in senca; Tekma s časom; A kdo ve. Avtor: Peter Svetina Režiser in avtor radijske priredbe: Klemen Markovčič Tonska mojstrica – igra: Sonja Strenar Tonski mojster – glasba: Miha Jaramaz Avtor izvirne glasbe: Gregor Strniša Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Pozavna: Matej Krajter Pripovedovalec: Matej Puc Helge: Primož Pirnat Nikozija: Polona Juh Aldo: Branko Jordan Prvi lenivec: Matija Rozman Drugi lenivec: Alojz Svete Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja in junija 2017

 

Nedeljska jutra v decembru, v terminu radijske igre za otroke, prebuja premierna serija radijskih iger za otroke in odrasle Kako zorijo ježevci. Nanizanka zvočnih pravljic je nastala po istoimenskem delu Petra Svetine. Gre za omnibus nadvse duhovitih zgodb iz živalskega sveta, ki slikajo preprosta, vsakodnevna življenjska dejstva na nekoliko drugačen način in z drugačne perspektive. Delo Kako zorijo ježevci je prejelo Zlato hruško, znak kakovostnih otroških in mladinskih knjig, ki jo dodeljuje Mestna knjižnica Ljubljana Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, leta 2016 pa tudi nagrado Večernica za najboljše mladinsko delo, ki jo od leta 1997 podeljuje časopisno-založniško podjetje Večer.

Režiser Klemen Markovčič je zdaj 33 izbranih navihanih basni priredil in prevedel še v radiofonski jezik. V radijskem etru bo tako predstavljenih 20 kratkih prigod v 5-ih sklopih. Vseh 33 zvočnih zgodb, tudi preostalih 13, ki ne bodo predvajane v radijskem etru, pa bo po zaključku serije prosto dostopnih za prenos na podcastu Kako zorijo ježevci, Radijska igra, v obliki poslušanj na zahtevo pa tudi na spletni platformi 4d.rtvslo.si in otroski.si portalu. S tem želimo našim malim poslušalcem in njihovim staršem približati radijsko igro z močno željo, da nobeno otroštvo ne bi bilo prikrajšano za čudovito izkušnjo poslušanj zvočnih pravljic. In da bi jih generacije otrok rojene v tem tisočletju ponovno spoznale in sprejele za svoje.
V četrtem delu se sprehajamo skozi zgodbe – Helge in čudna misel, Helge in senca, Tekma s časom in A kdo ve.

Režiser in avtor radijske priredbe Klemen Markovčič
Tonska mojstrica – igra Sonja Strenar
Tonski mojster – glasba Miha Jaramaz
Avtor izvirne glasbe Gregor Strniša
Svetovalka za jezik Mateja Juričan
Pozavna Matej Krajter

Pripovedovalec Matej Puc
Helge Primož Pirnat
Nikozija Polona Juh
Aldo Branko Jordan
Prvi lenivec Matija Rozman
Drugi lenivec Alojz Svete

Traja 07′ 14”
Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Ljubljana maja in junija 2017

Rubrika ZUNANJE UHO

Recenzija 4. dela 5-delne igrane radijske nanizanke Kako zorijo ježevci, ki ga sestavljajo 4 basni: Helge in čudna misel, Helge in senca, Tekma s časom in A kdo ve

UROŠ SMASEK

Skoraj najtežje pričakovane “male skrivnosti velikih mojstrov” igre z besedami in njihovimi več pomeni in s prikazovanjem dejansko čisto vsakodnevnih stvari ali doživljajev iz bistveno drugačne, ne vsakodnevne perspektive, se razkrivajo zdaj že v drugi polovici 5-delne omnibusne igrane radijske nanizanke za otroke in tudi odrasle, Kako zorijo ježevci (po nagrajevanih literarnih predlogah Petra Svetine v priredbi in režiji Klemna Markovčiča). V njenem predzadnjem, 4. delu, ki v dobrih 7 minutah trajanja obsega prav tako kot doslej na način omnibusa spet 4 kratke basenske vinjete (po dosedanjih 12 od skupno 20),
so te “skrivnosti” seveda začinjene tudi s kakim nadvse posrečenim, nepričakovanim presenečenjem. Skoraj najtežje pričakovane pa so (poleg tega, da so izredno duhovite) predvsem zaradi tega, ker so že ves čas trajanja nanizanke nezgrešljivo in nepozabno izpostavljene v zelo posrečeno razgibanem in jedrnatem avizu k vsakemu delu nanizanke.
Prav takšna “skrivnost”, a ravno v avizu hočeš nočeš pretežno razkrita (temu se zaradi njene vinjetne kratkosti praktično ni mogoče izogniti, če naj bo uporabljena, da pritegne k poslušanju), je prva od 4 basni, naslovljena Helge in čudna misel, kjer osrednja junakinja nanizanke, ježevka Nikozija (Polona Juh) zelo radovedno, češ kaj pa počne, sprašuje osrednjega junaka, poglobljeno zamišljenega ježevca Helgeja (Primož Pirnat), ko ta stopica po dvorišču in se na različne načine (i)zvija, ker da se odvozlava, saj da se je zapletel v – čudne misli.
Dolga senca se zvečer prav vleče za Helgejem v drugi basni, naslovljeni Helge in senca, zato osrednji junak sklene začeti zjutraj to svojo senco telovadno trenirati, pridruži pa se mu radovedni jazbec Aldo (Branko Jordan), ki je ugotovil, da se tudi senca za njim ob koncu dneva prav tako vleče. V tretji basni Tekma s časom Helge navija za Nikozijo, ki sama zase trenira tek in je naposled zadovoljna, ker je zmagala, saj je premagala 1 minuto in še 17 sekund za povrh!
V središču četrte basni A kdo ve pa sta lenivca, znana že iz prejšnjega, 3. dela nanizanke (spet skrajno doživeta Matija Rozman in Alojz Svete), ki še vedno ne vesta, kako je komu od njiju ime, s tem da prvi lenivec tokrat med ležanjem na bregu (sodeč po zvokih, ob morju) počasi piše s paličico v mivko napis A kdo ve …, medtem ko se drugi skoraj nestrpno in ne samo enkrat skotali v mivko z napisom, ob čemer ga prvi opozori, naj mu ne – skače v besedo …, a kaj ko je blizu tudi voda, ki briše zapisano in se mu torej – plazi v besedo!
Basni kot vedno doživeto, privlačno, radovednost vzbujajoče pripoveduje Matej Puc, a čeprav nanizanka oživlja pripovedovalsko tradicijo, je tokrat manjši pomislek, da bi nekaj več od sicer sijajno pripovedovanega dogajanja vendarle lahko bilo podano ne s pripovedovanjem, temveč v neposredni akciji.


17.09.2017

Pavel Lužan: Izginjevalnik

Vesela kriminalka, kjer se vse razkrije šele na koncu.


10.09.2017

Žarko Petan: Gluhi kralj

Kako se je gluhi kralj znašel v vsakodnevnih spletkah na dvoru.


04.06.2017

Darka Čeh: Češnja v vrtu

Češnja v vrtu, iz tokratne zvočne pravljice za dobro jutro, ni navadna češnja. Kdor spleza nanjo, vidi in sliši, kaj se dogaja na čisto drugem koncu mesta. Za prijatelja, naša junaka, dečka in deklico, pa je to sila pomembno, saj se je deklica preselila in se ne videvata več.


01.06.2017

Marjan Marinc: Kresna noč

V pravljični in mistični kresni noči, se godijo tudi nenavadne stvari. Recimo, da se kakšen pajek zagleda v prelepo kresničko. Režiser - Marjan Marinc Dramaturginja - Djurdja Flere Tonska mojstrica - Metka Rojc Avtor izvirne glasbe - Urban Koder Murn: Branko Miklavc Pajek: Jurij Souček Govnobrbec: Aleksander Valič Kresnička Lučka: Marjeta Gregorač Kresniček Lučko: Boris Cavazza Šef policije Sršen: Jože Zupan Sršenka: Duša Počkaj Policaj Rogač: Tone Homar Pevovodja Čmrlj: Maks Bajc Muhač: Dušan Škedl Kresniček Svečko: Andrej Nahtigal Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1978


05.05.2017

Svetlana Makarovič: Vila Malina

Mala vila, ki ne ve, kako ji je ime, pri iskanju imena spozna najrazličnejše načine pohlepa, nečimrnosti in posesivnosti. Pa vendar ji ob koncu ostane toliko veselja in moči, da v vsem tem najde tudi svoje ime, Malina. Igra je nastala po istoimenski uprizoritvi Lutkovnega gledališča Ljubljana. Avtorica: Svetlana Makarovič Radijska realizacija: Aleš Jan Gledališka režija: Svetlana Makarovič Tonski mojster: Staš Janež Avtorica izvirne glasbe: Svetlana Makarovič Avtor glasbene priredbe in izvajalec: Nino de Gleria Asistentka režije: Bernarda Černe Tehnični asistent: Zmago Frece Vila Malina: Asja Kahrimanović Lilija, šoja: Urška Hlebec Studenec, jazbec: Branko Vižintin Jež: Miha Arh Podlasica: Gašper Malnar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiu Radia Slovenija januarja 2007


02.03.2017

Frane Puntar: A

Radijska igra »A« je ena estetsko najuspešnejših iger Radia Slovenije. Leta 1969 je bilo besedilo zanjo na natečaju Radia Ljubljana nagrajeno s prvo nagrado. Istega leta je praizvedba tega dela na Jugoslovanskem radijskem festivalu na Ohridu dobila skoraj vse razpoložljive nagrade: za izvirno glasbo Urban Koder, Frane Puntar za besedilo, Rosanda Sajko za režijo, Rudi Kosmač za glavno vlogo in vsi skupaj za najboljše delo v celoti. Leta 1973 je Združenje evropskih radiev uvrstilo besedilo igre med deset najboljših radijskih iger na svetu, pri čemer praviloma sicer upoštevajo le radijske igre za odrasle. Združenje finskih dramskih umetnikov je svojo izvedbo Puntarjeve igre razglasilo za najboljši radijskoigrski dosežek leta 1973, uprizorjena pa je bila še v desetih evropskih jezikih. Med njimi je nekdanji Radio Zagreb svojo izvedbo s sodelovanjem slovenskih ustvarjalcev v letih od 1970 do 1990 predvajal kar 18-krat. Sicer pa izjemni opus Franeta Puntarja šteje kar 37 radijskih iger za otroke in 7 za odrasle. Avtor: Frane Puntar Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturginja: Djurdja Flere Tonski mojster: Nace Pugelj Avtor izvirne glasbe: Urban Koder A: Jana Osojnik Deklica: Alja Tkačev Lovec: Polde Bibič Stara: Minca Jeraj Sodelovali so še: Barbara Berden, Laci Cigoj, Iztok Čebular, Mara Černe, Silva Danilo, Lenča Ferenčak, Filipina Jerman, Bojan Novak, Nataša Ramovš, David Savnik in Jože Zupan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana decembra 1968


06.01.2008

Svetlana Makarovič: Smradek

Škrat Smradek na plan prileze na robu gozda, preseneti žlahtne cvetlice v vrtu in v mestu zasmradi dišave v drogeriji. Ker pa je prevzel katerokoli obliko, so se le redki uspeli rešiti. Na pomoč je priskočil tudi veter... Avtorica: Svetlana Makarovič Avtor radijske priredbe: Marko Bratuš Režiserka: Ana Krauthaker Dramaturg: Marko Bratuš Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Asistentka režije: Helena Mugerle Tehnični asistent: Zmago Frece Smradek: Damjan Trbovc Muhe: Damjana Černe, Barbara Žefran, Draga Potočnjak Lilija: Maša Derganc Vrtnica: Tanja Potočnik Majnica: Sabina Kogovšek Milo Jorgovan: Boris Kos Krema Milena Rubenstein: Marinka Štern Šampon: Zvone Hribar Antika: Nina Skrbinšek Steklenički: Saša Mihelčič, Barbara Žefran Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenije decembra 2007


01.01.2012

Saša Pavček: Zakaj je polje jezero

Igra nas popelje v čas legende o nastanku presihajočega Cerkniškega jezera. Deklica joče zaradi krivic, ki jih opaža v svoji okolici, in zaradi nerazumevanja staršev. Joče tako močno, da se jezero napolni z njenimi solzami. Tako sreča fanta in spozna tudi solze sreče. Avtorica: Saša Pavček Režiserka: Ajda Valcl Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Aleks Pirkmajer Penko Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Tehnični asistent: Sebastjan Mulej Pripovedovalec: Pavle Ravnohrib Deklica: Saša Škof Oče: Janez Škof Mati: Zvezdana Mlakar Moški: Andrej Nahtigal Ženka: Maja Končar Sončev fant: Saša Tabaković Potovka: Ivana Mežan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2011


02.12.2016

Rajko Ranfl: Radio Huda Luknja

V osišču tokratne duhovite radijske igre za otroke je tekmovanje za naslov najlepše živali Hude luknje. Režiser - Marjan Marinc Dramaturginja - Djurdja Flere Ton in montaža - Bojan Stopar Avtor izvirne glasbe - Marijan Vodopivec Napovedovalka: Mara Černe Stari maček: Jurij Souček Papiga: Iva Zupančič Medved Jože Zupan Pav: Saša Miklavc Volk: Polde Bibič Žaba: Alja Tkačev Kavka Slavka: Duša Počkaj Srnica: Melanija Šter Miška: Majda Potokar Osel: Janez Hočevar Lev: Boris Kralj Natakar Krokar: Tone Homar Pevka zaključne pesmi: Majda Sepe Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v Studiih Radia Ljubljana marca 1973


29.09.2016

Maja Gal Štromar, Gregor Geč: Cifromanija

Poznate tisto grozno besedo – matematika? Med tistimi, ki jo, je veliko takih, ki je ne marate ali pa se je bojite. In mislite, da za to težavo ni pomoči. Pa je! Očka v tokratni zvočni zgodbi prek igre, polne pesmic, besed, številk in števil, navduši hčerko za matematiko, ki je doslej sploh ni marala, saj je uživala le v pesmicah. Režiser - Klemen Markovčič Dramaturginja - Vilma Štritof Tonski mojster - Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe - Gregor Strniša Organizatorka snemanja - Špela Kravogel Zd-enka: Barbara Cerar Z-dvojko: Saša Tabaković Komandir, Policaj: Aljaž Jovanović Oče: Zvone Hribar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2012


05.06.2016

Kim Komljanec: Kraljična na zrnu graha

Tokratna različica kultne Andersenove pravljice v središče postavi pogumno, a preprosto deklico, ki prinčevo žalostno in melanholično srce ogreje s svojo duhovitostjo in človeškostjo. Radijski prevod, sicer izvirno gledališke igre, obuja tradicijo pripovedovanja pravljic. Radijska izvedba v zvočnem pogledu v središče postavlja človeški glas, ostala izrazna sredstva pa potisne povsem v ozadje. Sopotnik omenjenega glasu je le še glasba, skozi zgode in nezgode naših junakov pa nas vodi lik Pripovedovalca, ki je hkrati tudi v vlogi svojevrstnega komentatorja dogajanja. Igra je sicer s pravljičnim formatom namenjena "malim" poslušalcem, po svoji sporočilnosti pa zagotovo nagovarja tudi »velike«. Režiser in avtor radijske priredbe - Klemen Markovčič Dramaturginja - Vilma Štritof Tonski mojster - Nejc Zupančič Avtor izvirne glasbe - Gregor Strniša Jezikovni pregled in fonetična oprema - Mateja Juričan Kralj: Sandi Pavlin Kraljica: Polona Vetrih Kraljevič: Matej Puc Bernadeta: Nina Valič Talepa: Sabina Kogovšek Tačista: Barbara Cerar Talačna: Mojca Funkl Pripovedovalec: Branko Jordan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2016


01.06.2016

Smiljan Rozman: Čarobni pisalni strojček

Čarobni pisalni strojček nas popelje med kralje in nesmiselne bitke, kakršne so po navadi vse. Toda, če dobro premislimo, potem, ko igro slišimo… bi nam takle čarobni pisalni strojček na vsak korak lahko polepšal življenje. Toda, kako priti do njega? Režiserka - Rosanda Sajko Dramaturginja - Djurdja Flere Tonska mojstrica - Metka Rojc Kralj Bum, pozneje Bumbumbum: Stane Sever Kraljevič: Ali Raner Fant: Branko Stariuč General: Aleksander Valič Pisar: Tone Homar Sel: Tone Slodnjak Pesnik: Janez Albreht 1. podanik: Milan Kalan 2. podanik: France Presetnik 3. podanik: Dušan Škedl Kralj Bumbum: Slavo Švajger Bumbumov general: Franček Drofenik Bumbumov pisar: Hugo Florjančič Kraljična, Bumbumova hčerka: Irena Prosen Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana novembra 1963


08.04.2001

Irena Androjna: Na vrtu spomladi

Zgodba pripoveduje o paru grlic, ki prvič spleta gnezdo. Nimata še izkušenj, zato je težko. A se, tako kot v vsaki pravi pravljici, tudi ta zgodba srečno razplete. Režiserka - Irena Glonar Dramaturg - Ervin Fritz Tonski mojster - Jure Culiberg Avtor izvirne glasbe - Aldo Kumar Asistentka režije - Lara Pečjak Tehnični asistent - Sandi Zgonc Grlica Grugru: Polona Juh Grliček Grigri: Zvone Hribar Ptičja hišica: Saša Mihelčič Poštni nabiralnik: Dare Valič Škropilnica: Polona Vetrih Sraka: Maja Končar Gospa Marjetica: Ivanka Mežan Pevka: Martina Maurič Lazar Poštar: Lan Pečjak Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2001


01.04.2016

Zvočni pogovori - Gabi Čačinovič Vogrinčič za RIO na Živ Žav

Pogovor s psihologinjo dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič, strokovnjakinjo za družinsko psihologijo, za Radijsko igro za otroke na Živ Žav portalu RTV Slovenija. O vzgoji, iskanju kar je najboljšega v človeku, optimističnem pogledu. Vsebinsko sosledje posameznih vprašanj – 1. Katera leta odraščanja so ključna za oblikovanje človekove osebnosti? 2. Zdi se, da imamo danes opraviti kar s precejšnjim številom disfunkcionalnih družin, sicer sila čislane družbene oblike pri nas. Kakšna je perspektiva otrok iz takšnih družin? V kakšne posameznike se bodo razvili? 3. Zakaj Slovenci, po vašem, tako težko sprejemajo druge, drugačne oblike družin? Kaj nam to pove o nas kot o družbi ali ne nazadnje naciji? 4. Človek na svoji vzgojno izobraževalni osi nemalokrat pridobi veliko frustracij, tudi takšnih, s katerimi se spopada celo življenje. Zakaj z družbenim razvojem, po vašem, vendarle ne pristopimo k vzgoji in izobraževanju posameznika bolj senzibilno in s tem poiščemo v njem, kar je najboljšega? Konec koncev bo zadovoljen, čustveno stabilen posameznik največ prinesel sebi in družbi. Kako kot pedagog gledate na to vprašanje? Avtor intervjuja in vodja pogovora: Klemen Markovčič Tonski mojster: Nejc Zupančič Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2016


01.03.2016

Tone Pavček: Čudovito mesto Nigagrad

Igra opisuje imenitno mesto Nigagrad in kaj vse doživita v njem popotnika Saška in Marko. Režiserka - Rosanda Sajko Tonska mojstrica - Metka Rojc Avtor izvirne glasbe - Urban Koder Marko: Nada Bavdaž Saška: Jana Osojnik Mama: Mara Černe Agent potovalne agencije: Milan Kalan Pravljičar Migamož: Slavo Švajger Bajenevid: Stane Česnik Vrtvid: Maks Bajc Prvi Zamenovid: Danilo Benedičič Drugi Zamenovid: Jože Zupan Cvetovid: Branko Dobravc Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana decembra 1964


04.11.2015

Zvočni pogovori - Vesna Vuk Godina za RIO na Živ Žav

Pogovor z antropologinjo dr. Vesno Vuk Godina za Radijsko igro za otroke na Živ Žav portalu RTV Slovenija. O vzgoji, družbeno socialnem razvoju otroka, umetnosti, poslušanju. Vsebinsko sosledje posameznih vprašanj – 1. Koliko je, po vašem, za razvoj v celovitega človeka potrebna umetnost, torej lepo – od literature, likovnosti, gledališča, do glasbe – v času otrokovega odraščanja? In kako se kaže, če je za to izkušnjo prikrajšanj? 2. Kako pa v procesu otrokovega razvoja gledate na razmerje družina – šola? 3. Bi bilo po vašem mogoče opredeliti pojem slovenske vzgoje? Kakšna sta slovenski starš in vzgojitelj? 4. Kako ocenjujete permisivno vzgojo? 5. Morda je intelektualni razvoj otrok danes res hitrejši, ima pa zato čustven razvoj svoj ustaljeni tempo. Kako gledate na pojem čustvene inteligence? Ali prevečkrat zapostavljamo čustva? Smo družba zavrtih čustev? 6. Živimo v izrazito vizualnem svetu. Koliko pa je za človeka pomemben sluh, torej poslušati in slišati? 7. Zdi se, kot da je danes otrok družbena, celo socialna norma. Kako gledate na ta pojav? Avtor intervjuja in vodja pogovora: Klemen Markovčič Tonski mojster: Nejc Zupančič Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2015


03.12.2015

Težave z borovnicami

Zgodba se dogaja med borovničevimi škrati, nastopajo pa še jež, žabica, veverica in jazbec. In za kaj gre? Mali škratek Borovniček žalosti mamo Borovničar, ker noče jesti. Avtorica: Irena Androjna Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Jure Culiberg Avtor izvirne glasbe: Aldo Kumar Asistentka režije: Lara Pečjak Tehnični asistent: Sandi Zgonc Škratek Borovniček: Vitja Čretnik Mama Borovničar: Saša Mihelčič Očka Borovničar: Zvone Hribar Jež: Dare Valič Žabica: Polona Juh Veverica: Polona Vetrih Jazbec: Aleš Valič Uvodno in zaključno pesem poje: Jure Ivanušič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2002


01.09.2015

Črkolandija

Ana in Bine si pred spanjem bereta pravljico. A v pravljici se dogajajo čudne reči. V zaprašeni in dolgočasni knjigi najdeta skregane črke. Abeceda je čisto ponorela. Odločita se, da bosta naredila red in se podata na potovanje v Črkolandijo. Avtorja: Maja Gal Štromar in Gregor Geč Režiser: Klemen Markovčič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Gregor Strniša Tehnični asistent: Sandi Zgonc Kitara: Uroš Usenik DJ: Simon Stojko Falk Klavir in sampler: Gregor Strniša Ana: Barbara Cerar Bine: Saša Tabaković Mama: Maja Sever Oče: Zvone Hribar Zdravnica Slovnica: Marijana Brecelj dr. Slovar: Andrej Nahtigal Črka A: Aljaž Jovanović Črka O: Nina Valič Zbor soglasnikov, samoglasnikov in črk Aja Kobe, Gorazd Logar, Maja Sever, Zvone Hribar Traja: 33' 00'' Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 2010


01.06.2015

Kresna noč v Sinji Dobravi

Zgodba igre se odvija na kresno noč in kdo bi bil bolj primeren junak kresne noči kot kresnički in kresničke. Seveda pa imajo tudi takšnile letajoči žužki svoje težave in probleme, posebej še, če si kresniček in nimaš lučke. Avtorica: Irena Androjna Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Jure Culiberg Komponistka izvirne glasbe: Larisa Vrhunc Izvajalec glasbe: Oliver Dizdarević Asistentka režije: Lara Pečjak Tehnični asistenta: Zmago Frece in Martin Florjančič Junijski hrošč: Zvone Hribar Kresnička Iskrica: Polona Juh Kresniček: Aleš Valič Muren: Janez Hočevar Sova: Ljerka Belak Želva: Silva Čušin Veliki veščec: Dare Valič Pevka: Martina Maurič Lazar Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2003


10.01.2014

Jana Kolarič: O medvedu, ki je iskal mraz

Rjavi medved čaka na zimo, da bo lahko spal svoje zimsko spanje. Vendar zime ni in noče priti, zato se jo odpravi iskat na sever v domovino belega medveda. Z njim se dogovori, da mu jo bo poslal prek snežnega oblaka. – Živalska pravljica z močno ekološko noto na temo segrevanja ozračja. Režiser - Klemen Markovčič Dramaturginja - Vilma Štritof Tonska mojstrica - Sonja Strenar Avtor izvirne glasbe in korepetitor - Aldo Kumar Organizatorka snemanja - Špela Kravogel Rjavi medved Mihamed: Saša Tabaković Muha: Vanja Plut Zajec: Blaž Šef Račka: Nina Ivanišin Severni medved Ledomraz: Boris Cavazza Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2012


Stran 7 od 8
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov