Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ida Mlakar Črnič: O kravi, ki je lajala v luno

25.03.2018

Igra je nastala po istoimenski slikanici, ki je bila v letu 2016 razglašena za najboljšo izvirno slovensko slikanico. Ida Črnič Mlakar, pravljičarka in mladinska pisateljica, v slovenskem prostoru poznana že po pravljičnih likih Bibi in Gustija, v njej na subtilen in humoren način obravnava pogosto spregledano temo staranja in starostnikov. Glavna junakinja, krava Mrvica, ki zaradi starosti ne služi več kmetiji, namesto tega pa laja in renči ter tako obvelja za trčeno, se v iskanju svoje sreče odpravi v svet. Ali kot pravi avtorica: "Takole razmišlja krava Mrvica: kadar se postaviš na glavo, je svet videti drugačen. Enako je tudi s problemi. Včasih je nanje treba pogledati z "novimi" očmi, jih premeriti z drugega zornega kota. Vztrajati pri svojem pogledu, pa čeprav vsi ostali mislijo drugače, je dejanje srca." Priredbo za radio je avtorica Ida Mlakar Črnič obogatila še s songoma, ki jih je uglasbil Boštjan Gombač. Igra je nastala v produkciji Igranega programa, kot ustvarjalci se pod njo podpisujejo režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič in oblikovalka glasbe Darja Hlavka Godina. V osrednjih vlogah nastopata Silva Čušin in Janez Škof. Igra s svojo tematiko vabi k poslušanju ne le otroška, marveč tudi odrasla ušesa.

Zgodba o kravi Mrvici

Le kaj se je zgodilo s kravo, ki je postala stara in spušča čudne glasove? Pa ne, da jo trka luna? Krava Mrvica je poiskala odgovor kar sama. Neko noč se je odpravila dogodivščinam naproti in dokazala, da starost ni žalost, ampak priložnost za novo pot, novo ustvarjalno moč. Radijska igra za otroke je nastala po istoimenski slikanici, ki je leta 2016 prejela nagrado Kristine Brenkove.

Režiserka Ana Krauthaker
Tonski mojster Matjaž Miklič
Tehnični asistent Nejc Zupančič
Glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina
Skladatelj Boštjan Gombač
Step koraki Mitja Popovski

Krava Mrvica Silva Čušin
Konj Van de Hijo Janez Škof
Pes Viktor Matej Puc
Kmet Branko Jordan
Zdravnik Uroš Smolej
Koza Nina Valič
Kura Tjaša Železnik
Pujs Matija Rozman
Predrzneža Nejc Cijan Garlatti, Rok Kravanja

Produkcija Uredništvo igranega programa
Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija v juniju 2017

Rubrika ZUNANJE UHO

Recenzija nove radijske igre O kravi, ki je lajala v luno

UROŠ SMASEK

Za otroško občinstvo da je nova radijska igra O kravi, ki je lajala v luno, se sicer lahko popolnoma strinjamo, vendar dodajamo, da je to zgolj ena plat te, kar se tiče nagovarjanja potencialnega občinstva, vsestranske in seveda tudi zaradi tega odlične skoraj polurne radiofonske stvaritve, ki se ji je že ob premiernem predvajanju v jutranjem terminu radijske igre za otroke v nedeljo, 25. marca, ob 8:05 nedvomno splačalo prisluhniti z vso pozornostjo tudi kljub ravno tedaj enournemu premikanju ur naprej, kar je praktično pomenilo za eno uro bolj zgodnje poslušanje.
Upoštevajoč informacijo, da je izhodišče za radijsko igro bila istoimenska nagrajena slikanica tekstovne avtorice Ide Mlakar Črnič, ki jo je tudi priredila za radio, in sodeč po videnih ilustracijah avtorja Petra Škerla za slikanico lahko o njej sklepamo, da je namenjena predvsem otroškemu bralstvu. Toda v radiofonski obliki, kakor jo je uresničila režiserka Ana Krauthaker skupaj s skladateljem posrečenih songov Boštjanom Gombačem in glasbeno oblikovalko Darjo Hlavko Godina pa s tonskim mojstrom Matjažem Mikličem in tehničnim asistentom Nejcem Zupančičem in seveda z izbrano igralsko ekipo (o njej v nadaljevanju), je igra dobila razsežnosti, v katerih kot potencialno nagovarja občinstvo tako rekoč vseh starosti, pri čemer vsako od njih nagovarja nekoliko ali celo bistveno drugače – tako da se nekomu lahko zdi zabavna, nekomu drugemu očarljiva, koga lahko tudi nekoliko razjezi, predvsem pa gane ali celo užalosti do solz …!
Svojevrstno mojstrstvo je že to, kar smo pravkar omenili, in zraven vsaj še to, da v igri najbrž vsak poslušalec odkrije določene podrobnosti prav zase. Tako pa igra učinkuje zagotovo tudi zato, ker je njena zgodba vsestransko življenjska, saj se z različnimi pripovednimi sestavinami nanaša na najrazličnejše življenjske izkušnje, ki jih lahko doživi vsakdo. In vse to je odlično zajeto v pravzaprav preprosti zgodbici o kravi Mrvici, ki ugotavlja, da se je postarala in postala kmetijsko neuporabna, ob čemer začne v stalni družbi domačega psa Viktorja zavijati v luno in spuščati tudi druge pasje glasove, s čimer spravlja ob živce ali v skrb ostale živalske in človeške prebivalce kmetije, naposled pa ob Viktorjevi podpori sklene, da bo končno dosegla to, kar si želi, in se poda na pot v neznano (predvidoma proti morju, da bi si odpočila), kjer naleti na bivšega cirkuškega konja Van de Hija, ki jo kot plesalec stepa in tudi glasbenik pritegne kot pevko bluesa v ulično umetniško ustvarjanje.
V tej življenjski zgodbi je sprva v luno lajajoča Mrvica deležna najrazličnejših, tudi zlobnih in zlonamernih komentarjev drugih živali na kmetiji, kot bi jih lahko slišali med karakterno različnimi (so)ljudmi, medtem ko je pes Viktor pristen prijatelj in mu Mrvica pred odhodom obljubi, da bo, čim se bo nekje ustalila, prišla ponj. Prijateljski je tudi konj Van de Hijo, nekdaj cirkuški, nato vprežni in naposled štet za odsluženega, a zdaj še zmerom plesno spreten in posebej umetniško spodbuden. In če sklepamo po njegovem imenu, ga v primerjavi s sicer motečo domačinko Mrvico lahko imamo za čistega tujca, odrivanega na družbeni rob, zato pa izrazito srčnega do “soživali”, se pravi sočloveka. To, da v današnji družbi takoj obveljaš za neuporabnega ali celo nezasluženega jesti, ko se postaraš ali če slediš svojim sanjam (umetniškim ipd.), pa je družbeni pojav, na katerega je treba itak neprestano opozarjati.
V zvokovno in glasbeno vsestransko dovršeno delujoči celoti je zaradi starosti užaloščeno, toda sanjam sledečo kravo Mrvico, ki naposled odkrije veselje do petja bluesa, izvrstno oživila skoraj neprepoznavna Silva Čušin. Njen umetniški partner konj Van de Hijo, nadarjen za plesanje stepa in še kaj, je radoživo spodbujajoči Janez Škof, ki mu je plesne korake stepa zvočno prispeval Mitja Popovski. Umirjeni, razumevajoči domači pes Viktor je Matej Puc, zaskrbljeni kmečki gospodar Mrvice Branko Jordan, karakterno različne živali na kmetiji Nina Valič, Tjaša Železnik in Matija Rozman, dobrodušni živalski zdravnik Uroš Smolej, vaška predrzneža pred uličnim nastopom Mrvice in Van de Hija pa Nejc Cijan Garlatti in Rok Kravanja. Vse skupaj ima samo eno “pomanjkljivost”, da se igra kar prehitro konča, ko bi še poslušali, recimo, kako bi Mrvica in Van de Hijo, ki to predlaga, odšla po Viktorja za novega člana njune umetniške skupine in morda celo onkraj “samo” ulične umetnosti, četudi bi s tem pravzaprav izgubili čisto umetniško svobodo.


RIO radijska igra za otroke

141 epizod


Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade OŠ oziroma dopolnjenega 11. leta starosti.

Ida Mlakar Črnič: O kravi, ki je lajala v luno

25.03.2018

Igra je nastala po istoimenski slikanici, ki je bila v letu 2016 razglašena za najboljšo izvirno slovensko slikanico. Ida Črnič Mlakar, pravljičarka in mladinska pisateljica, v slovenskem prostoru poznana že po pravljičnih likih Bibi in Gustija, v njej na subtilen in humoren način obravnava pogosto spregledano temo staranja in starostnikov. Glavna junakinja, krava Mrvica, ki zaradi starosti ne služi več kmetiji, namesto tega pa laja in renči ter tako obvelja za trčeno, se v iskanju svoje sreče odpravi v svet. Ali kot pravi avtorica: "Takole razmišlja krava Mrvica: kadar se postaviš na glavo, je svet videti drugačen. Enako je tudi s problemi. Včasih je nanje treba pogledati z "novimi" očmi, jih premeriti z drugega zornega kota. Vztrajati pri svojem pogledu, pa čeprav vsi ostali mislijo drugače, je dejanje srca." Priredbo za radio je avtorica Ida Mlakar Črnič obogatila še s songoma, ki jih je uglasbil Boštjan Gombač. Igra je nastala v produkciji Igranega programa, kot ustvarjalci se pod njo podpisujejo režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič in oblikovalka glasbe Darja Hlavka Godina. V osrednjih vlogah nastopata Silva Čušin in Janez Škof. Igra s svojo tematiko vabi k poslušanju ne le otroška, marveč tudi odrasla ušesa.

Zgodba o kravi Mrvici

Le kaj se je zgodilo s kravo, ki je postala stara in spušča čudne glasove? Pa ne, da jo trka luna? Krava Mrvica je poiskala odgovor kar sama. Neko noč se je odpravila dogodivščinam naproti in dokazala, da starost ni žalost, ampak priložnost za novo pot, novo ustvarjalno moč. Radijska igra za otroke je nastala po istoimenski slikanici, ki je leta 2016 prejela nagrado Kristine Brenkove.

Režiserka Ana Krauthaker
Tonski mojster Matjaž Miklič
Tehnični asistent Nejc Zupančič
Glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina
Skladatelj Boštjan Gombač
Step koraki Mitja Popovski

Krava Mrvica Silva Čušin
Konj Van de Hijo Janez Škof
Pes Viktor Matej Puc
Kmet Branko Jordan
Zdravnik Uroš Smolej
Koza Nina Valič
Kura Tjaša Železnik
Pujs Matija Rozman
Predrzneža Nejc Cijan Garlatti, Rok Kravanja

Produkcija Uredništvo igranega programa
Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija v juniju 2017

Rubrika ZUNANJE UHO

Recenzija nove radijske igre O kravi, ki je lajala v luno

UROŠ SMASEK

Za otroško občinstvo da je nova radijska igra O kravi, ki je lajala v luno, se sicer lahko popolnoma strinjamo, vendar dodajamo, da je to zgolj ena plat te, kar se tiče nagovarjanja potencialnega občinstva, vsestranske in seveda tudi zaradi tega odlične skoraj polurne radiofonske stvaritve, ki se ji je že ob premiernem predvajanju v jutranjem terminu radijske igre za otroke v nedeljo, 25. marca, ob 8:05 nedvomno splačalo prisluhniti z vso pozornostjo tudi kljub ravno tedaj enournemu premikanju ur naprej, kar je praktično pomenilo za eno uro bolj zgodnje poslušanje.
Upoštevajoč informacijo, da je izhodišče za radijsko igro bila istoimenska nagrajena slikanica tekstovne avtorice Ide Mlakar Črnič, ki jo je tudi priredila za radio, in sodeč po videnih ilustracijah avtorja Petra Škerla za slikanico lahko o njej sklepamo, da je namenjena predvsem otroškemu bralstvu. Toda v radiofonski obliki, kakor jo je uresničila režiserka Ana Krauthaker skupaj s skladateljem posrečenih songov Boštjanom Gombačem in glasbeno oblikovalko Darjo Hlavko Godina pa s tonskim mojstrom Matjažem Mikličem in tehničnim asistentom Nejcem Zupančičem in seveda z izbrano igralsko ekipo (o njej v nadaljevanju), je igra dobila razsežnosti, v katerih kot potencialno nagovarja občinstvo tako rekoč vseh starosti, pri čemer vsako od njih nagovarja nekoliko ali celo bistveno drugače – tako da se nekomu lahko zdi zabavna, nekomu drugemu očarljiva, koga lahko tudi nekoliko razjezi, predvsem pa gane ali celo užalosti do solz …!
Svojevrstno mojstrstvo je že to, kar smo pravkar omenili, in zraven vsaj še to, da v igri najbrž vsak poslušalec odkrije določene podrobnosti prav zase. Tako pa igra učinkuje zagotovo tudi zato, ker je njena zgodba vsestransko življenjska, saj se z različnimi pripovednimi sestavinami nanaša na najrazličnejše življenjske izkušnje, ki jih lahko doživi vsakdo. In vse to je odlično zajeto v pravzaprav preprosti zgodbici o kravi Mrvici, ki ugotavlja, da se je postarala in postala kmetijsko neuporabna, ob čemer začne v stalni družbi domačega psa Viktorja zavijati v luno in spuščati tudi druge pasje glasove, s čimer spravlja ob živce ali v skrb ostale živalske in človeške prebivalce kmetije, naposled pa ob Viktorjevi podpori sklene, da bo končno dosegla to, kar si želi, in se poda na pot v neznano (predvidoma proti morju, da bi si odpočila), kjer naleti na bivšega cirkuškega konja Van de Hija, ki jo kot plesalec stepa in tudi glasbenik pritegne kot pevko bluesa v ulično umetniško ustvarjanje.
V tej življenjski zgodbi je sprva v luno lajajoča Mrvica deležna najrazličnejših, tudi zlobnih in zlonamernih komentarjev drugih živali na kmetiji, kot bi jih lahko slišali med karakterno različnimi (so)ljudmi, medtem ko je pes Viktor pristen prijatelj in mu Mrvica pred odhodom obljubi, da bo, čim se bo nekje ustalila, prišla ponj. Prijateljski je tudi konj Van de Hijo, nekdaj cirkuški, nato vprežni in naposled štet za odsluženega, a zdaj še zmerom plesno spreten in posebej umetniško spodbuden. In če sklepamo po njegovem imenu, ga v primerjavi s sicer motečo domačinko Mrvico lahko imamo za čistega tujca, odrivanega na družbeni rob, zato pa izrazito srčnega do “soživali”, se pravi sočloveka. To, da v današnji družbi takoj obveljaš za neuporabnega ali celo nezasluženega jesti, ko se postaraš ali če slediš svojim sanjam (umetniškim ipd.), pa je družbeni pojav, na katerega je treba itak neprestano opozarjati.
V zvokovno in glasbeno vsestransko dovršeno delujoči celoti je zaradi starosti užaloščeno, toda sanjam sledečo kravo Mrvico, ki naposled odkrije veselje do petja bluesa, izvrstno oživila skoraj neprepoznavna Silva Čušin. Njen umetniški partner konj Van de Hijo, nadarjen za plesanje stepa in še kaj, je radoživo spodbujajoči Janez Škof, ki mu je plesne korake stepa zvočno prispeval Mitja Popovski. Umirjeni, razumevajoči domači pes Viktor je Matej Puc, zaskrbljeni kmečki gospodar Mrvice Branko Jordan, karakterno različne živali na kmetiji Nina Valič, Tjaša Železnik in Matija Rozman, dobrodušni živalski zdravnik Uroš Smolej, vaška predrzneža pred uličnim nastopom Mrvice in Van de Hija pa Nejc Cijan Garlatti in Rok Kravanja. Vse skupaj ima samo eno “pomanjkljivost”, da se igra kar prehitro konča, ko bi še poslušali, recimo, kako bi Mrvica in Van de Hijo, ki to predlaga, odšla po Viktorja za novega člana njune umetniške skupine in morda celo onkraj “samo” ulične umetnosti, četudi bi s tem pravzaprav izgubili čisto umetniško svobodo.


09.08.2021

Kristina Brenk: Modra vrtnica za princesko

Modra vrtnica za princesko je zgodba o kralju, zaljubljenem v vrtnarjenje. Zaželi si modro vrtnico zato sklene, da hčerko poroči s tistim, ki mu jo bo prinesel. Režiserka - Rosanda Sajko Tonska mojstra - Metka Rojc in Mladen Fortič Glasbeni opremljevalec - Marko Stopar Dvorni norček: Nace Simončič Princeska: Jana Osojnik Kralj: Stane Potokar Fant: Drago Makuc Vrtnarica: Mila Kačič Princ suhi: Laci Cigoj Princ debeli: Janez Sever Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana februarja 1961


22.08.2021

Jacob in Wilhelm Grimm: Pogumni krojaček

Igrico posvečamo predsedovanju Slovenije Evropski uniji, katere članica je Nemčija, od koder prihaja ta pravljica. Govori o znanem krojačku, ki jih je sedem na mah – muh namreč – in o tem, kaj vse se je zgodilo, ko se je to razvedelo. V hudomušni zgodbici je še nekaj razigranih pesmic, zato je igrica napeta in še zabavna. Prevajalec Janko Moder Prirejevalec Ludwig Achtel Dramaturginja Djurdja Flere Režiser Hinko Košak Tonska mojstrica Metka Rojc Skladatelj dr. Urban Koder Krojaček Janez Hočevar Pevec Bogomil Jurij Souček Kmetica Mila Kačič Soldat Tone Homar Velikan Črnugelj Jože Zupan Velikan Zelenec France Presetnik Kralj Aleksander Valič Stotnik Jeklenec Boris Kralj Kraljična Majda Potokar Dvorjan Branko Miklavc Traja 50' 42'' Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1970


15.08.2021

Dim Zupan: Zgodbe nekega Hektorja 7 – Hektor in zrela hruška

To je zadnja epizoda iz niza Zgodbe nekega Hektorja. Sedem radijskih iger za otroke in odrasle (Hektor in ribja usoda, Hektor in mala šola, Hektor in velika avantura, Hektor in male ljubezni, Hektor in duh po človeku, Hektor in velika solza, Hektor in zrela hruška) prikazuje razgibano življenje bistrega in zvestega labradorca vse od njegovega prihoda iz pasjega gnezda v družino. Postopno spoznavamo njegovo navihanost, šolske uspehe, njegove pasje ljubezni, hrabrost in tudi bojevitost … Ob vseh teh pasjih vrlinah pa je Hektor tudi imeniten psiholog. S človeško toplino pomaga najmlajšim zrasti čez majhne in velike ovire, starejšim pa si kot dober opazovalec in občutljiv družabnik lahko dovoli govoriti brez dlake na jeziku. Medtem se je v njegovi družini veliko spremenilo. Deklici Pija in Mija sta odrasli, Hektor pa ima že 14 let in kar nekaj starostnih težav. Modrejši je kot kadar koli in obkrožen z ljudmi, ki ga imajo radi. Čas bo za – slovo. Avtor besedila: Dim Zupan \t Avtor besedila (avtor besedila uvodnega songa): Milan Dekleva\t Avtor glasbe (uvodni song): Aldo Kumar\t Avtorica priredbe: Irena Glonar\t Režiserka: Irena Glonar\t Dramaturginja: Irena Glonar Mojster zvoka: Matjaž Miklič\t Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina\t Asistent zvoka: Tone Anžur Strokovna sodelavka (trenerka psov Zaka in Wisha): Lea Anžur Igralec (Hektor): Zvone Hribar\t Igralka (Mija): Patricija Sekelj\t Igralka (Pija): Katja Pehlič Igralka (Janja): Sabina Kogovšek Igralec (Štefan): Uroš Smolej\t Igralec (Veterinar): Aleš Valič Igralec (Mladenič): Nik Škrlec Igralka (Dekle): Lena Hribar Traja: 22'31''. Produkcija Uredništva igranega programa 2013.


08.08.2021

Dim Zupan: Zgodbe nekega Hektorja 6 – Hektor in velika solza

Šesti del nadaljevanke o življenju labradorca Hektorja je prava mala družinska drama. Vse gre narobe in Hektor je edini, ki zavoha še tako dobro prikrite družinske skrivnosti. Mija je nesrečno zaljubljena, Pijin fant se je odselil na Švedsko, oče Štefan ima razmerje z Angelo, Hektor je žalosten, ker je poginila njegova občudovana psička Nike ... V takšni zmešnjavi se družina odpravlja na morje, tam pa gredo stvari samo še na slabše. A prepričali se boste lahko, da ni morje slano le kot solza žalosti, ampak tudi kot solza veselja! Avtor besedila: Dim Zupan \t Avtor besedila (avtor besedila uvodnega songa): Milan Dekleva\t Avtor glasbe (uvodni song): Aldo Kumar\t Avtor priredbe: Irena Glonar\t Režiserka: Irena Glonar\t Dramaturginja: Irena Glonar Mojster zvoka: Matjaž Miklič\t Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina\t Asistent zvoka: Tone Anžur Strokovna sodelavka (trenerka psov Zaka in Wisha): Lea Anžur Igralec (Hektor): Zvone Hribar\t Igralka (Mija): Patricija Sekelj\t Igralka (Pija): Katja Pehlič Igralka (Janja): Sabina Kogovšek Igralec (Štefan): Uroš Smolej\t Igralec (Policist): Vojko Zidar Igralec (Oče): Jožef Ropoša Igralec (Rastko): Tone Vastl Igralec (Elvis): Vitja Čretnik Igralec (Veterinar): Gregor Gruden Traja: 22'50'' Produkcija Uredništva igranega programa 2013.


01.08.2021

Dim Zupan: Zgodbe nekega Hektorja 5 – Hektor in duh po človeku

V prvih štirih delih nadaljevanke poslušalec izve, kako je labradorec Hektor iz pasjega gnezda prišel živet k družini, kako se je počutil in izkazal v pasji šoli, kako srčen in bojevit zna biti in kako se lahko čisto po pasje zaljubi. Pa še več: pisatelj Dim Zupan mu je podaril izjemno lastnost, da zna vse, kar doživlja, tudi povedati in tako velikokrat obrne, kar so drugi obračali. S človeško toplino in humorjem pomaga najmlajšim zrasti čez majhne in velike ovire, starejšim pa Hektor ponuja nevsiljivo zrcalo, saj je na videz povsem zanemarljiv kritik in si lahko dovoli spregovoriti brez dlake na jeziku. Tako deklici Pia in Mia ter oče in mama Janja in Štefan odraščajo skupaj z njim. In kako slabo bi se lahko končalo, če bi Hektorja med dopustom pustili kar v pasjem hotelu, izvemo v petem delu nadaljevanke. Avtor besedila: Dim Zupan \t Avtor besedila (avtor besedila uvodnega songa): Milan Dekleva\t Avtor glasbe (uvodni song): Aldo Kumar\t Avtorica priredbe: Irena Glonar\t Režiserka: Irena Glonar\t Dramaturginja: Irena Glonar Mojster zvoka: Matjaž Miklič\t Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina\t Asistent zvoka: Tone Anžur Strokovna sodelavka (trenerka psov Zaka in Wisha): Lea Anžur Igralec (Hektor): Zvone Hribar\t Igralka (Mija): Patricija Sekelj\t Igralka (Pija): Katja Pehlič Igralka (Janja): Sabina Kogovšek Igralec (Štefan): Uroš Smolej\t Igralka (Gospa): Ljerka Belak Igralec (Policist): Nik Škrlec Igralec (Gorski reševalec): Jožef Ropoša Igralec (Reševalec Jože): Jan Bučar Igralec (Maksi): Pavle Ravnohrib Traja: 26'01'' Produkcija Uredništva igranega programa 2013.


25.07.2021

Dim Zupan: Zgodbe nekega Hektorja 4 - Hektor in male ljubezni

Prijaznemu, a tudi navihanemu labradorcu Hektorju se mora v njegovem pasjem življenju še marsikaj zgoditi – tudi – ljubezen. Četrti od 7 delov radijske nadaljevanke po ilustrirani knjigi Dima Zupana pripoveduje prav o tem. Čeprav je zima in Hektorju mrzle tačke niso preveč všeč, je ob njegovi pasji simpatiji vse to pozabljeno. Skupaj z drugimi psi se hodi ženit k lepi psički Nike in pred njenimi vrati vztraja, in to kljub sneženju in že nevarno hudemu mrazu. Avtor besedila: Dim Zupan \t Avtor besedila (avtor besedila uvodnega songa): Milan Dekleva\t Avtor glasbe (uvodni song): Aldo Kumar\t Avtor priredbe: Irena Glonar\t Režiserka: Irena Glonar\t Dramaturginja: \tIrena Glonar Mojster zvoka: Matjaž Miklič\t Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina\t Asistent zvoka:\tTone Anžur Strokovna sodelavka (trenerka psov Zaka in Wisha): Lea Anžur Igralec (Hektor): Zvone Hribar\t Igralka (Mija): Patricija Sekelj\t Igralka (Pija): Katja Pehlič Igralka (Janja): Sabina Kogovšek Igralec (Štefan): Uroš Smolej\t Igralec (Reksi): Janez Hočevar Igralec (Fifi): Aljaž Jovanovič Igralka (Nike): Saša Mihelčič Igralec (Gospodar): Pavle Ravnohrib Igralka (Gospa): Marijana Brecelj Gospa Traja: 19:21 Produkcija Uredništva igranega programa 2013


18.07.2021

Dim Zupan: Zgodbe nekega Hektorja 3 - Hektor in velika avantura

Tretja iz niza dramatiziranih prvoosebnih pripovedi psa Hektorja o svojem življenju od rojstva do smrti je tako kot vseh 7 zgodb blaga in duhovita a dogodivščin polna zvočna pripoved za otroke, starejšim pa Hektor ponuja nevsiljivo zrcalo, saj je kot pronicljiv pasji opazovalec in občutljiv družabnik na videz povsem zanemarljiv kritik in si tako lahko dovoli spregovoriti brez dlake na jeziku. V tretji epizodi Hektor ali ljubkovalno – »vreča bolh« vzgaja svojo družino, se z veseljem in z razlogom potepa, izmakne kak priboljšek z mize in s pogumnim dejanjem na koncu ponovno pokaže, kako plemenito in mehko srce ima. Avtor besedila: Dim Zupan \t Avtor besedila (avtor besedila uvodnega songa): Milan Dekleva\t Avtor glasbe (uvodni song): Aldo Kumar\t Avtor priredbe: Irena Glonar\t Režiserka: Irena Glonar\t Dramaturginja: Irena Glonar Mojster zvoka: Matjaž Miklič\t Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina\t Asistent zvoka: Tone Anžur Strokovna sodelavka (trenerka psov Zaka in Wisha): Lea Anžur Igralec (Hektor): Zvone Hribar\t Igralka (Mija): Patricija Sekelj\t Igralka (Pija): Katja Pehlič Igralka (Janja): Sabina Kogovšek Igralec (Štefan): Uroš Smolej\t Igralec (Bogi): Gašper Rojc\t Igralec (poštar): Jure Kopušar\t Igralec (Rastko): Gal Rupnik\t Igralec (Robin): Ivo Ban Igralka (ženski glas): Ljerka Belak\t Traja: 19:21 Produkcija Uredništva igranega programa 2013


11.07.2021

Dim Zupan: Zgodbe nekega Hektorja 2 - Hektor in mala šola

Radijski junak labradorec Hektor iz priljubljene knjige Zgodbe nekega Hektorja se v prvem delu nadaljevanke predstavi kot mladiček, ki iz gnezda pride v tuje okolje med neznane ljudi. Začetni nesporazumi ob prihodu malega bitja v štiričlansko družino pa še kar vztrajajo, obdobje medsebojnega prilagajanja se daljša, pravzaprav se nikoli ne konča, saj je Hektor prijazen, a radoveden kuža, pronicljiv opazovalec in dobrodušen kritik svoje človeške družine. Kot na dlani je, da brez pasje šole ne bo šlo. Avtor besedila: Dim Zupan Avtorica priredbe: Irena Glonar Avtor besedila (avtor besedila uvodnega songa): Milan Dekleva Avtor glasbe (uvodni song): Aldo Kumar Režiserka: Irena Glonar Dramaturginja: Irena Glonar Strokovna sodelavka (trenerka psov Zaka in Wisha): Lea Anžur Mojster zvoka: Matjaž Miklič Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Asistent zvoka: Tone Anžur Igralec (Hektor): Zvona Hribar Igralka (Mija): Patricija Sekelj Igralka (Pija): Katja Pehlič Igralka (Janja): Sabina Kogovšek Igralec (Štefan): Uroš Smolej Igralec (inštruktor): Gregor Gruden Igralec (Bogi): Gašper Rojc Igralec (Feliks): Aleš Valič Igralka (Amalija): Marijana Brecelj Traja: 24'35'' Produkcija Uredništva igranega programa 2013


04.07.2021

Dim Zupan: Zgodbe nekega Hektorja 1 - Hektor in ribja usoda

Hektor je prikupen psiček in pozoren opazovalec vsega, kar se dogaja v družini in naokrog. Pisatelj pa mu je podaril še izjemno lastnost, da zna vse, kar doživlja, tudi povedati in tako velikokrat obrne, kar so drugi obračali. Njegova blaga, dogodivščin polna pripoved nagovarja otroke in tudi odrasle – s človeško toplino in humorjem pomaga najmlajšim zlesti čez majhne in velike ovire, starejšim pa Hektor ponuja nevsiljivo zrcalo, saj si kot pronicljiv pasji opazovalec, občutljiv družabnik in na videz povsem zanemarljiv kritik lahko dovoli spregovoriti brez dlake na jeziku. Prva iz niza radijskih iger po priljubljeni knjigi Dima Zupana Zgodbe nekega Hektorja prikaže mladičev prihod v družino in začetne težave z medsebojnim prilagajanjem. V naslednjih pa spremljamo Hektorja do njegove starosti in žalostnega slovesa. Avtor besedila: Dim Zupan Avtorica priredbe: Irena Glonar Avtor besedila (avtor besedila uvodnega songa): Milan Dekleva Avtor glasbe (uvodni song): Aldo Kumar Režiserka: Irena Glonar Dramaturginja: Irena Glonar Strokovna sodelavka (trenerka psov Zaka in Wisha): Lea Anžur Mojster zvoka: Matjaž Miklič Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Asistent zvoka: Tone Anžur Igralec (Hektor): Zvona Hribar Igralka (Mija): Patricija Sekelj Igralka (Pija): Katja Pehlič Igralka (Janja): Sabina Kogovšek Igralec (Štefan): Uroš Smolej Igralka (Reza): Vesna Jevnikar Igralec (Bogo): Ivo Ban Igralka (mama): Silva Čušin Igralka (Mrvica): Saša Mihelčič Traja: 23'09'' Produkcija Uredništva igranega programa 2013


04.06.2021

Mark Twain: Pustolovščine Toma Sawyerja

Pustolovščine Toma Sawyerja, nastale po delu izjemnega ameriškega satirika Marka Twaina, pripovedujejo o tistem neugnanem dečku, ki zna prav vsako kazen spremeniti v nagrado. Tako se začne tudi tokratna zvočna zgodba. Sicer pa je to tudi ena najstarejših iger iz nacionalnega radijskega arhiva. Kadarkoli se znajdeš na strani večine, je čas za spremembo (ali oddih in premislek). Mark Twain Režiser - Mirč Kragelj Tonska mojstrica - Ivica Štrukelj Tom: Mina Jeraj Huckelberry Finn: Jana Osojnik Španec: Boris Kralj Jo: Jurij Souček Člani Radijske igralske skupine Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v Studiih Radia Ljubljana marca 1958


02.05.2021

Saša Pavček: Rumi in kapitan

Vam je naslov znan? Slikanico avtorice Saše Pavček ste že lahko prelistali in prebrali, mogoče ste si istoimensko predstavo ogledali v Lutkovnem gledališču Maribor. Radijske igre pa gotovo še niste slišali. V njej nastopa pogumna, srčna psička Rumi, ki prevzame krmilo barke in varno pripelje posadko skozi različne dogodivščine na morju. Kapitan si na koncu razburlljive plovbe lasti vse zasluge, vendar oba vesta, da se brez Rumi ne bi tako neustrašno spopadli z izzivi in spotoma rešili še nekaj ljudi, živali in okolja. Neustrašna ekipa klenega duha, ki jo žene srčnost, zmeraj zmaga. Pa se podajmo v razburljivo pomorsko pustolovščino v verzih, z veliko glasbe in pesmi! Dramaturginja - Vilma Štritof Režiser - Alen Jelen Prevajalka v arabščino Solange Wazen. Tonski mojster - Matjaž Miklič Skladatelj - Jerko Novak Glasbena oblikovalka - Darja Hlavka Godina Glasbeniki - Jerko Novak, Miro Novak, Ana Novak, Aleš Kacjan, Jože Bogolin, Klemen Leben Psička Rumi - Patrizia Jurinčič Finžgar Kapitan - Janez Škof Mačka Aba - Saša Pavček Galeb Izvidnik - Uroš Smolej Rubina, deklica, begunka - Iman Oshish Zamir, njen bratec, begunec - Amin Oshish Juzdahir, njun maček - Klemen Slakonja Pirata - Nina Valič, Saša Tabaković Poglavar piratov - Primož Pirnat Kit - Aleš Valič Policaj - Vito Weiss Delfin - Matej Zemljič Galeba - Vesna Pernarčič, Gašper Jarni Dodatni glasovi v množici - Darja Hlavka Godina, Bernarda Černe, Vilma Štritof, Špela Kravogel Traja 44' 10''. Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija od marca do septembra 2020.


03.03.2021

Oscar Wild: Sebični velikan

Pravljica o velikanu, ki ne mara otrok; prežene jih in svoj vrt ogradi z visokim zidom. Pa mu to ne prinese sreče; pri njem se naselijo starka Tišina, tepček Odmev, lenuh Dolgčas in ko se leto obrne, na njegov vrt ne pride pomlad. No, pa se vse srečno izteče. Prevajalec - Ciril Kosmač Avtor radijske priredbe - Frane Milčinski Režiser - Mirč Kragelj Nastopajo: Jože Zupan, Mila Kačič, Slavo Švajger, Maks Furjan, France Presetnik, Mihaela Novak in Milan Kalan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana decembra 1959


28.02.2021

Upor snežakov

Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade OŠ oziroma dopolnjenega 11. leta starosti.


26.02.2021

Deklica za ogledalom

Zgodba o deklici, ki si neznansko želi bratca ali sestrico, kot jih imajo že njeni sošolci. Ker se ji sprva želja ne uresniči, jo kot odsev v ogledalu preseneti njen zrcalni lik, s katerim se druži in si krajša čas. Avtor: Dim Zupan Režiserka: Irena Glonar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Avtor izvirne glasbe: Aldo Kumar Asistentka režije: Helena Mugerle Tehnični asistent: Sandi Zgonc Pripovedovalec: Janez Hočevar Rifle Maja: Patricija Sekelj Ajam: Iza Veselko Mama: Maša Derganc Veselko Oče: Uroš Smolej Zdravnik: Zvone Hribar Egon Gregor Gruden Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2012


26.02.2021

Bina Štampe Žmavc: Medvedek in punčka

Zgodba o dveh zapuščenih igračkah, ki samevajo v veliki stari hiši na robu mesta. Medvedek in punčka dneve in noči preživljata skupaj v prisluškovanju številnim zvokom v stari hiši. Najbolj temačne in samotne so zanju dolge noči. Ponoči zvoki postanejo še bolj strašljivi. Strah, ki ima velike oči in je od znotraj votel, pa medvedek in punčka premagujeta s prijateljstvom in pripovedovanjem prijaznih zgodb. Slušna igra o prijateljstvu, ki prežene vse skrbi in naredi življenje lepše. Avtorica: Bina Štampe Žmavc Režiserka: Ana Krauthaker Dramaturg: Alen Jelen Tonski mojster: Miro Marinšek Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevič Jurki Asistentka režije: Bernarda Černe Tehnični asistent Zmago Frece Punčka: Pia Škulj Medvedek: Gregor Zorc Pripovedovalka, Luna, Omara, Črna luknja in Sova: Sabina Kogovšek Radio: Pavle Ravnohrib Satelit: Branko Jordan Meteor: Gaber Trseglav Lajnar: Rastko Tepina Zvezdoštev: Zvone Hribar Volkulja, Maček in Lev: Zmago Frece Produkcija Uredništva igranega program Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2008


02.12.2020

Boris A. Novak: Prizori iz življenja stvari

Ta igra je nekaj posebnega. V njej namreč nastopajo samo stvari. Ali je igra samo o stvareh lahko zanimiva? Pa še kako. Še posebej, če jih oživi tako isker avtor, kot je Boris A. Novak. Režiserka - Irena Glonar Dramaturg - Ervin Fritz Tonski mojster - Jure Culiberg Avtor izvirne glasbe - Bojan Adamič Asistentka režije - Alenka Grajžar Tehnični asistent - Zmago Frece Igralec: Boris Ostan Rokavica: Jožica Avbelj Rokavičnik: Janez Hočevar Rifle Nogavica: Polona Vetrih Nogavičnik: Aleš Valič Copata: Maja Končar Copatnik: Zvone Hribar Škorenj: Jurij Souček Preluknjani čevelj: Roman Končar Šolenček: Marijana Klanšek Jaklič Dr. Toplomer: Dare Valič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 1991


09.08.2020

Frane Puntar: Hop

Hop je prav nenavadna stvar. Kadar je deklici, ki živi skupaj z mamo, dolgčas, skoči do neba, skoraj do sonca, in že se ji pridruži. In kaj se zgodi, ko deklico in njenega Hopa opazi poslovnež s kačico zvijačico v aktovki? Tega ne izdamo. Dramaturg je bil Ervin Fritz, režiserka Rosanda Sajko, tonska mojstrica Metka Rojc, skladatelj pa dr. Urban Koder. Deklico je igrala Kaja Desković - Živković, Hopa Janez Hočevar, Poslovneža Dare Valič, Kačico zvijačico Alja Tkačev, Mamo Majda Potokar, Vratarja Marjan Hlastec, Strokovnjaka Janez Albreht in Reklamo Jana Osojnik. Drugi igralci so bili Lenča Ferenčak, Slavko Cerjak, Srečo Špik in Judita Hahn. Igra traja 31 minut in 56 sekund. Uredništvo igranega programa. Posneta je bila v studiih Radia Ljubljana oktobra 1983.


04.05.2020

Vzorček

Kaj se zgodi, če se prehladi Glas? Tudi Glas bi se rad zavil v šal, toda kakšen? Ker Glas samo slišimo, mora biti torej tudi šal tak, da se ga sliši. Avtor: Frane Puntar Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturginja: Djurdja Flere Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Glas: Janez Hočevar Zelena: Majda Potokar Modra: Judita Hahn Rumena Duša Počkaj Bela: Jana Osojnik Rdeča: Branko Starič Črna: Iva Zupančič Vijolična: Slavka Glavina Siva: Alja Tkačev Zdravnik: Marko Simčič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana oktobra 1974


03.05.2020

Jerneja Pavček: Čarobna voda

Radijska igra o Eko vili je sprva izšla kot zgodba v obliki slikanice avtorice Jerneje Pavček. To je pravljica, ki na preprost in razumljiv način predstavi lastnosti vode, njeno kroženje v naravi in nevarnosti za onesnaženje te ključne življenjske tekočine. Eko vila skupaj s škratom Vodojem pomaga naravi ustvarjati čim boljše pogoje za čisto vodo. Režiserka: Ana Krauthaker Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Avtor izvirne glasbe: Dušan Mamut Badovinac Zupanjič Tehnična asistenta: Martin Florjančič in Jože Lap Pripovedovalec: Uroš Smolej Eko vila Martina: Maurič Lazar Škrat Vodo: Blaž Šef Šoja: Asja Kahrimanović Pradedek Slapec: Brane Grubar Čebulici: Ana Urbanc in Liza Marija Grašič. Traja: 18'08'' Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2013.


28.03.2020

H. C. Andersen: Palčica

Avtorica radijske priredbe: Gordana Kunaver Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Ervin Fritz Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Borut Lesjak Asistentka režije: Mojca Cavazza Tehnični asistent: Sandi Zgonc Andersen: Boris Juh Žena: Ivanka Mežan Palčica: Jana Osojnik Krastača: Iva Zupančič Krastačin sin: Niko Goršič Hrošč: Vladimir Jurc Poljska miš: Polona Vetrih Krt: Niko Goršič Lastovica: Jerca Mrzel Cvetlični princ: Boris Ostan Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana marca 1983


Stran 3 od 8
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov