Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ida Mlakar Črnič: O kravi, ki je lajala v luno

25.03.2018

Igra je nastala po istoimenski slikanici, ki je bila v letu 2016 razglašena za najboljšo izvirno slovensko slikanico. Ida Črnič Mlakar, pravljičarka in mladinska pisateljica, v slovenskem prostoru poznana že po pravljičnih likih Bibi in Gustija, v njej na subtilen in humoren način obravnava pogosto spregledano temo staranja in starostnikov. Glavna junakinja, krava Mrvica, ki zaradi starosti ne služi več kmetiji, namesto tega pa laja in renči ter tako obvelja za trčeno, se v iskanju svoje sreče odpravi v svet. Ali kot pravi avtorica: "Takole razmišlja krava Mrvica: kadar se postaviš na glavo, je svet videti drugačen. Enako je tudi s problemi. Včasih je nanje treba pogledati z "novimi" očmi, jih premeriti z drugega zornega kota. Vztrajati pri svojem pogledu, pa čeprav vsi ostali mislijo drugače, je dejanje srca." Priredbo za radio je avtorica Ida Mlakar Črnič obogatila še s songoma, ki jih je uglasbil Boštjan Gombač. Igra je nastala v produkciji Igranega programa, kot ustvarjalci se pod njo podpisujejo režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič in oblikovalka glasbe Darja Hlavka Godina. V osrednjih vlogah nastopata Silva Čušin in Janez Škof. Igra s svojo tematiko vabi k poslušanju ne le otroška, marveč tudi odrasla ušesa.

Zgodba o kravi Mrvici

Le kaj se je zgodilo s kravo, ki je postala stara in spušča čudne glasove? Pa ne, da jo trka luna? Krava Mrvica je poiskala odgovor kar sama. Neko noč se je odpravila dogodivščinam naproti in dokazala, da starost ni žalost, ampak priložnost za novo pot, novo ustvarjalno moč. Radijska igra za otroke je nastala po istoimenski slikanici, ki je leta 2016 prejela nagrado Kristine Brenkove.

Režiserka Ana Krauthaker
Tonski mojster Matjaž Miklič
Tehnični asistent Nejc Zupančič
Glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina
Skladatelj Boštjan Gombač
Step koraki Mitja Popovski

Krava Mrvica Silva Čušin
Konj Van de Hijo Janez Škof
Pes Viktor Matej Puc
Kmet Branko Jordan
Zdravnik Uroš Smolej
Koza Nina Valič
Kura Tjaša Železnik
Pujs Matija Rozman
Predrzneža Nejc Cijan Garlatti, Rok Kravanja

Produkcija Uredništvo igranega programa
Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija v juniju 2017

Rubrika ZUNANJE UHO

Recenzija nove radijske igre O kravi, ki je lajala v luno

UROŠ SMASEK

Za otroško občinstvo da je nova radijska igra O kravi, ki je lajala v luno, se sicer lahko popolnoma strinjamo, vendar dodajamo, da je to zgolj ena plat te, kar se tiče nagovarjanja potencialnega občinstva, vsestranske in seveda tudi zaradi tega odlične skoraj polurne radiofonske stvaritve, ki se ji je že ob premiernem predvajanju v jutranjem terminu radijske igre za otroke v nedeljo, 25. marca, ob 8:05 nedvomno splačalo prisluhniti z vso pozornostjo tudi kljub ravno tedaj enournemu premikanju ur naprej, kar je praktično pomenilo za eno uro bolj zgodnje poslušanje.
Upoštevajoč informacijo, da je izhodišče za radijsko igro bila istoimenska nagrajena slikanica tekstovne avtorice Ide Mlakar Črnič, ki jo je tudi priredila za radio, in sodeč po videnih ilustracijah avtorja Petra Škerla za slikanico lahko o njej sklepamo, da je namenjena predvsem otroškemu bralstvu. Toda v radiofonski obliki, kakor jo je uresničila režiserka Ana Krauthaker skupaj s skladateljem posrečenih songov Boštjanom Gombačem in glasbeno oblikovalko Darjo Hlavko Godina pa s tonskim mojstrom Matjažem Mikličem in tehničnim asistentom Nejcem Zupančičem in seveda z izbrano igralsko ekipo (o njej v nadaljevanju), je igra dobila razsežnosti, v katerih kot potencialno nagovarja občinstvo tako rekoč vseh starosti, pri čemer vsako od njih nagovarja nekoliko ali celo bistveno drugače – tako da se nekomu lahko zdi zabavna, nekomu drugemu očarljiva, koga lahko tudi nekoliko razjezi, predvsem pa gane ali celo užalosti do solz …!
Svojevrstno mojstrstvo je že to, kar smo pravkar omenili, in zraven vsaj še to, da v igri najbrž vsak poslušalec odkrije določene podrobnosti prav zase. Tako pa igra učinkuje zagotovo tudi zato, ker je njena zgodba vsestransko življenjska, saj se z različnimi pripovednimi sestavinami nanaša na najrazličnejše življenjske izkušnje, ki jih lahko doživi vsakdo. In vse to je odlično zajeto v pravzaprav preprosti zgodbici o kravi Mrvici, ki ugotavlja, da se je postarala in postala kmetijsko neuporabna, ob čemer začne v stalni družbi domačega psa Viktorja zavijati v luno in spuščati tudi druge pasje glasove, s čimer spravlja ob živce ali v skrb ostale živalske in človeške prebivalce kmetije, naposled pa ob Viktorjevi podpori sklene, da bo končno dosegla to, kar si želi, in se poda na pot v neznano (predvidoma proti morju, da bi si odpočila), kjer naleti na bivšega cirkuškega konja Van de Hija, ki jo kot plesalec stepa in tudi glasbenik pritegne kot pevko bluesa v ulično umetniško ustvarjanje.
V tej življenjski zgodbi je sprva v luno lajajoča Mrvica deležna najrazličnejših, tudi zlobnih in zlonamernih komentarjev drugih živali na kmetiji, kot bi jih lahko slišali med karakterno različnimi (so)ljudmi, medtem ko je pes Viktor pristen prijatelj in mu Mrvica pred odhodom obljubi, da bo, čim se bo nekje ustalila, prišla ponj. Prijateljski je tudi konj Van de Hijo, nekdaj cirkuški, nato vprežni in naposled štet za odsluženega, a zdaj še zmerom plesno spreten in posebej umetniško spodbuden. In če sklepamo po njegovem imenu, ga v primerjavi s sicer motečo domačinko Mrvico lahko imamo za čistega tujca, odrivanega na družbeni rob, zato pa izrazito srčnega do “soživali”, se pravi sočloveka. To, da v današnji družbi takoj obveljaš za neuporabnega ali celo nezasluženega jesti, ko se postaraš ali če slediš svojim sanjam (umetniškim ipd.), pa je družbeni pojav, na katerega je treba itak neprestano opozarjati.
V zvokovno in glasbeno vsestransko dovršeno delujoči celoti je zaradi starosti užaloščeno, toda sanjam sledečo kravo Mrvico, ki naposled odkrije veselje do petja bluesa, izvrstno oživila skoraj neprepoznavna Silva Čušin. Njen umetniški partner konj Van de Hijo, nadarjen za plesanje stepa in še kaj, je radoživo spodbujajoči Janez Škof, ki mu je plesne korake stepa zvočno prispeval Mitja Popovski. Umirjeni, razumevajoči domači pes Viktor je Matej Puc, zaskrbljeni kmečki gospodar Mrvice Branko Jordan, karakterno različne živali na kmetiji Nina Valič, Tjaša Železnik in Matija Rozman, dobrodušni živalski zdravnik Uroš Smolej, vaška predrzneža pred uličnim nastopom Mrvice in Van de Hija pa Nejc Cijan Garlatti in Rok Kravanja. Vse skupaj ima samo eno “pomanjkljivost”, da se igra kar prehitro konča, ko bi še poslušali, recimo, kako bi Mrvica in Van de Hijo, ki to predlaga, odšla po Viktorja za novega člana njune umetniške skupine in morda celo onkraj “samo” ulične umetnosti, četudi bi s tem pravzaprav izgubili čisto umetniško svobodo.


RIO radijska igra za otroke

141 epizod


Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade OŠ oziroma dopolnjenega 11. leta starosti.

Ida Mlakar Črnič: O kravi, ki je lajala v luno

25.03.2018

Igra je nastala po istoimenski slikanici, ki je bila v letu 2016 razglašena za najboljšo izvirno slovensko slikanico. Ida Črnič Mlakar, pravljičarka in mladinska pisateljica, v slovenskem prostoru poznana že po pravljičnih likih Bibi in Gustija, v njej na subtilen in humoren način obravnava pogosto spregledano temo staranja in starostnikov. Glavna junakinja, krava Mrvica, ki zaradi starosti ne služi več kmetiji, namesto tega pa laja in renči ter tako obvelja za trčeno, se v iskanju svoje sreče odpravi v svet. Ali kot pravi avtorica: "Takole razmišlja krava Mrvica: kadar se postaviš na glavo, je svet videti drugačen. Enako je tudi s problemi. Včasih je nanje treba pogledati z "novimi" očmi, jih premeriti z drugega zornega kota. Vztrajati pri svojem pogledu, pa čeprav vsi ostali mislijo drugače, je dejanje srca." Priredbo za radio je avtorica Ida Mlakar Črnič obogatila še s songoma, ki jih je uglasbil Boštjan Gombač. Igra je nastala v produkciji Igranega programa, kot ustvarjalci se pod njo podpisujejo režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič in oblikovalka glasbe Darja Hlavka Godina. V osrednjih vlogah nastopata Silva Čušin in Janez Škof. Igra s svojo tematiko vabi k poslušanju ne le otroška, marveč tudi odrasla ušesa.

Zgodba o kravi Mrvici

Le kaj se je zgodilo s kravo, ki je postala stara in spušča čudne glasove? Pa ne, da jo trka luna? Krava Mrvica je poiskala odgovor kar sama. Neko noč se je odpravila dogodivščinam naproti in dokazala, da starost ni žalost, ampak priložnost za novo pot, novo ustvarjalno moč. Radijska igra za otroke je nastala po istoimenski slikanici, ki je leta 2016 prejela nagrado Kristine Brenkove.

Režiserka Ana Krauthaker
Tonski mojster Matjaž Miklič
Tehnični asistent Nejc Zupančič
Glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina
Skladatelj Boštjan Gombač
Step koraki Mitja Popovski

Krava Mrvica Silva Čušin
Konj Van de Hijo Janez Škof
Pes Viktor Matej Puc
Kmet Branko Jordan
Zdravnik Uroš Smolej
Koza Nina Valič
Kura Tjaša Železnik
Pujs Matija Rozman
Predrzneža Nejc Cijan Garlatti, Rok Kravanja

Produkcija Uredništvo igranega programa
Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija v juniju 2017

Rubrika ZUNANJE UHO

Recenzija nove radijske igre O kravi, ki je lajala v luno

UROŠ SMASEK

Za otroško občinstvo da je nova radijska igra O kravi, ki je lajala v luno, se sicer lahko popolnoma strinjamo, vendar dodajamo, da je to zgolj ena plat te, kar se tiče nagovarjanja potencialnega občinstva, vsestranske in seveda tudi zaradi tega odlične skoraj polurne radiofonske stvaritve, ki se ji je že ob premiernem predvajanju v jutranjem terminu radijske igre za otroke v nedeljo, 25. marca, ob 8:05 nedvomno splačalo prisluhniti z vso pozornostjo tudi kljub ravno tedaj enournemu premikanju ur naprej, kar je praktično pomenilo za eno uro bolj zgodnje poslušanje.
Upoštevajoč informacijo, da je izhodišče za radijsko igro bila istoimenska nagrajena slikanica tekstovne avtorice Ide Mlakar Črnič, ki jo je tudi priredila za radio, in sodeč po videnih ilustracijah avtorja Petra Škerla za slikanico lahko o njej sklepamo, da je namenjena predvsem otroškemu bralstvu. Toda v radiofonski obliki, kakor jo je uresničila režiserka Ana Krauthaker skupaj s skladateljem posrečenih songov Boštjanom Gombačem in glasbeno oblikovalko Darjo Hlavko Godina pa s tonskim mojstrom Matjažem Mikličem in tehničnim asistentom Nejcem Zupančičem in seveda z izbrano igralsko ekipo (o njej v nadaljevanju), je igra dobila razsežnosti, v katerih kot potencialno nagovarja občinstvo tako rekoč vseh starosti, pri čemer vsako od njih nagovarja nekoliko ali celo bistveno drugače – tako da se nekomu lahko zdi zabavna, nekomu drugemu očarljiva, koga lahko tudi nekoliko razjezi, predvsem pa gane ali celo užalosti do solz …!
Svojevrstno mojstrstvo je že to, kar smo pravkar omenili, in zraven vsaj še to, da v igri najbrž vsak poslušalec odkrije določene podrobnosti prav zase. Tako pa igra učinkuje zagotovo tudi zato, ker je njena zgodba vsestransko življenjska, saj se z različnimi pripovednimi sestavinami nanaša na najrazličnejše življenjske izkušnje, ki jih lahko doživi vsakdo. In vse to je odlično zajeto v pravzaprav preprosti zgodbici o kravi Mrvici, ki ugotavlja, da se je postarala in postala kmetijsko neuporabna, ob čemer začne v stalni družbi domačega psa Viktorja zavijati v luno in spuščati tudi druge pasje glasove, s čimer spravlja ob živce ali v skrb ostale živalske in človeške prebivalce kmetije, naposled pa ob Viktorjevi podpori sklene, da bo končno dosegla to, kar si želi, in se poda na pot v neznano (predvidoma proti morju, da bi si odpočila), kjer naleti na bivšega cirkuškega konja Van de Hija, ki jo kot plesalec stepa in tudi glasbenik pritegne kot pevko bluesa v ulično umetniško ustvarjanje.
V tej življenjski zgodbi je sprva v luno lajajoča Mrvica deležna najrazličnejših, tudi zlobnih in zlonamernih komentarjev drugih živali na kmetiji, kot bi jih lahko slišali med karakterno različnimi (so)ljudmi, medtem ko je pes Viktor pristen prijatelj in mu Mrvica pred odhodom obljubi, da bo, čim se bo nekje ustalila, prišla ponj. Prijateljski je tudi konj Van de Hijo, nekdaj cirkuški, nato vprežni in naposled štet za odsluženega, a zdaj še zmerom plesno spreten in posebej umetniško spodbuden. In če sklepamo po njegovem imenu, ga v primerjavi s sicer motečo domačinko Mrvico lahko imamo za čistega tujca, odrivanega na družbeni rob, zato pa izrazito srčnega do “soživali”, se pravi sočloveka. To, da v današnji družbi takoj obveljaš za neuporabnega ali celo nezasluženega jesti, ko se postaraš ali če slediš svojim sanjam (umetniškim ipd.), pa je družbeni pojav, na katerega je treba itak neprestano opozarjati.
V zvokovno in glasbeno vsestransko dovršeno delujoči celoti je zaradi starosti užaloščeno, toda sanjam sledečo kravo Mrvico, ki naposled odkrije veselje do petja bluesa, izvrstno oživila skoraj neprepoznavna Silva Čušin. Njen umetniški partner konj Van de Hijo, nadarjen za plesanje stepa in še kaj, je radoživo spodbujajoči Janez Škof, ki mu je plesne korake stepa zvočno prispeval Mitja Popovski. Umirjeni, razumevajoči domači pes Viktor je Matej Puc, zaskrbljeni kmečki gospodar Mrvice Branko Jordan, karakterno različne živali na kmetiji Nina Valič, Tjaša Železnik in Matija Rozman, dobrodušni živalski zdravnik Uroš Smolej, vaška predrzneža pred uličnim nastopom Mrvice in Van de Hija pa Nejc Cijan Garlatti in Rok Kravanja. Vse skupaj ima samo eno “pomanjkljivost”, da se igra kar prehitro konča, ko bi še poslušali, recimo, kako bi Mrvica in Van de Hijo, ki to predlaga, odšla po Viktorja za novega člana njune umetniške skupine in morda celo onkraj “samo” ulične umetnosti, četudi bi s tem pravzaprav izgubili čisto umetniško svobodo.


28.02.2020

Žarko Petan: Goli cesar

Pravljica o nečimrnem cesarju, ki se ves dan oblači in preoblači, obuva in preobuva in ima zato mnogo smešnih opravkov in težav sam s sabo in s podložniki. Režiser - Jože Valentič Dramaturg - Ervin Fritz Tonski mojster - Staš Janež Glasbeni opremljevalec - Peter Čare Pripovedovalec: Boris Cavazza Cesar: Danilo Benedičič Komornik: Dare Valič Prvi trgovec: Niko Goršič Drugi trgovec: Iztok Jereb Trgovka: Mojca Ribič Krojač: Milan Kalan Čevljar: Silvij Božič Klobučar: Božo Vovk Sodelovali so še: Maja Šugman, Srečo Špik in Ivan Rupnik Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana septembra 1987


12.01.2020

Obuti maček

Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade OŠ oziroma dopolnjenega 11. leta starosti.


22.12.2019

Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje

25. decembra 1928 je bila na Radiu Ljubljana z igralci Slovenskega narodnega gledališča v živo izvedena prva radijska uprizoritev dramskega besedila – »božična igra« Pavla Golie v štirih slikah – Peterčkove poslednje sanje. Že naslednje leto ji je sledilo 29 novih uprizoritev. Radijska igra je postala programska stalnica in z intenzivnim razvojem po drugi svetovni vojni /edina/ izvirna umetnostna radijska zvrst. V režiji Jožeta Valentiča in dramaturgiji Vilme Štritof smo pred leti uprizorili tretjo sliko Peterčkovih poslednjih sanj. »Tej 'božični povesti' vsekakor nedostaja notranje vezi enotnega dejanja, /…/ vendar pa je vsaka teh štirih slik poetična in čuvstveno dovolj močna, da ta dramatični nedostatek nikakor ne moti preveč. Krepko izražena ideja etičnosti sugestivno prevzame gledalca, oziroma čitatelja, ki spremlja ubogega Peterčka skozi njegove bolne privide v božični noči,« je v Ljubljanskem zvonu leta 1924 zapisal Miran Jarc. Sanjski svet in čustvenost vselej nagovarjata prav radijski medij, etičnost in sočutje pa sta vrednoti, ki ju danes nekaj ključnih vzporednic z revnim obdobjem po prvi svetovni vojni vztrajno kliče na javno prizorišče. Režiser: Jože Valentič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina PETERČEK Gašper Rojc OČE HRAST Borut Veselko ČAROVNIK GRČA Sandi Pavlin ČARODEJKA BUKVA Violeta Tomič JEZUŠČEK Klemen Janežič MAMICA Sabina Kogovšek Traja 14'53'' Produkcija Uredništva igranega program Posneto v studiih Radia Slovenija novembra leta 2013.


11.12.2019

Jean Pierre Siméon, Ana Krauthaker: Ta pesem ozdravi ribo

Glavna junakinja, deklica Zoja, skuša doma in v mestu najti pesem, s katero bi pomagala svoji ribi Leonu, ki umira od dolgčasa. Avtor Jean Pierre Simeon Prevajalka, avtorica radijske priredbe in režiserka Ana Krauthaker Dramaturginja Vilma Štritof Tonska mojstrica Sonja Strenar Glasbeni opremljevalec Luka Hočevar Zoja Zoja Skok Leon Branko Jordan Mama Ana Urbanc Lólo Jernej Gašperin Gospa Obla Nina Valič Gospa Konica Lena Hribar Mahmud Brane Grubar Kanarček Matej Puc Babica Silva Čušin Dedek Milan Štefe Predmeti v kuhinji Jernej Gašperin, Branko Jordan, Matej Puc Predmeti v kopalnici Ana Urbanc, Nina Valič, Lena Hribar Traja 10' 35'' Produkcija Uredništva igranega program Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2018


11.12.2019

Kamen modrosti

Oskar, ki si želi postati detektiv, zaradi te želje zelo natančno opazuje svojo okolico in kmalu opazi nenavadne dogodke in ljudi, ki jih drugi prebivalci ljubljanskega blokovskega naselja ne. Nad šolo ni navdušen, matematika mu ne leži, stežka se uči brati in zato sklepa, da preprosto ni dovolj pameten. Ko pa se po naključju znajde v draguljarni med ropom… Avtor Andrej Rozman Roza Režiserka Irena Glonar Dramaturginja Vilma Štritof Tonski mojster Jure Culiberg Glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina Asistentka režije Helena Mugerle Tehnični asistent Sandi Zgonc Oskar Gašper Rojc Draguljar Zvone Hribar Učiteljica Marijana Brecelj Mama Maša Derganc Ropar Vojko Zidar Policaj Jan Bučar Televizijski napovedovalec Ivan Lotrič Breda Pia Škulj Traja 20' 05'' Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2010


28.08.2019

Branka Jurca: V pasti

Z junaki kultne mladinske avtorice Branke Jurca so odraščale številne povojne generacije otrok in mladostnikov nekega drugega časa. V pasti pa v osišče postavlja dogodivščine dečka Petra v zaostreni situaciji okupirane Ljubljane. Avtorica radijske priredbe in dramaturginja - Djurdja Flere Režiserka - Rosanda Sajko Tonska mojstrica - Metka Rojc Asistentka režije - Filipina Jerman Pripovedovalec: Janez Hočevar Peter: Klemen Petrovčič Rafko: Janez Šintler Breda: Milena Janežič Dedek: Janez Albreht Mama: Judita Hahn Detektiv: Franček Drofenik Mlekarica: Jana Osojnik Šofer: Dare Valič Sodelujejo še: Selina Drolc, Vinko Podgoršek in Božo Vovk Levstikovega Martina Krpana bere: Saša Miklavc Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v Studiih Radiotelevizije Ljubljana aprila 1977


01.07.2019

Fran Levstik: Kdo je napravil Vidku srajčico

Po zgodbici Frana Levstika je njeno zvočno različico napisal Boris A. Novak. Videk je bil deveti otrok revne vdove in je nosil zmeraj srajčko svojih starejših bratov in sester. Srajčka je bila zato vedno ponošena in tanka. Nekega dne pa je dobil Videk čisto novo srajčico. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Ervin Fritz Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Jerko Novak Asistent režije: Jože Valentič Tehnični asistent: Zmago Frece Videk: Kaja Deskovič-Živković Vidkova mama: Jerica Mrzel Bratci in sestrice: Milena Janežič, Miha Kralj, Barbara Langerholc, Grega Turšič, Evelin Pristavec, Nina Miklavič Ovca: Jana Osojnik Trnov grm: Dare Valič Pajek Tkalec: Brane Ivanc Rak Krojač: Ivan Jezernik Ptica Šivilja: Draga Potočnjak Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija v februarju 1984


10.03.2019

Jana Kolarič, Tatjana Kokalj: Koga se strah boji

Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade OŠ oziroma dopolnjenega 11. leta starosti.


03.03.2019

Marta Swintz: Kraljevi smetanovi kolački

Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade OŠ oziroma dopolnjenega 11. leta starosti.


24.02.2019

Miroslav Košuta: Štirje fantje muzikantje

Miroslav Košuta je po motivih pravljice bratov Grimm spisal zgodbo o oslu, psu, mačku in petelinu, ki hrabro in domiselno uženejo nepridiprave razbojnike. Pretekli mesec smo to zvočno pravljico poslušali v radijskem etru, v sklopu cikla Nostalgija, zdaj pa je našla svoje stalno mesto tudi v spletnem arhivu. Režiser - Jože Vozny Dramaturginja - Djurdja Flere Tonska mojstrica - Metka Rojc Avtor izvirne glasbe - Urban Koder Osel: Jože Zupan Pes: Aleksander Valič Maček: Duša Počkaj Petelin: Jurij Souček Mlinar: Tone Homar Lovec: Tone Slodnjak 1. razbojnik: Boris Kralj 2. razbojnik: Janez Hočevar 3. razbojnik: Stane Sever Pripovedovalec: Rudi Kosmač Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizija Ljubljana oktobra 1969


03.02.2019

James Krüss, Markus Polder: Pevsko tekmovanje zajcev na goljavi

Nedeljska jutra v februarju so z zvočnimi pravljicami za dobro jutro prav posebna. Nostalgični pogled v vzvratno ogledalo namreč prinaša spomin na radijske igre za otroke, ki so nekoč izhajale na kasetah. Založniški tok RTV Slovenija je bil zlasti v 80-tih letih preteklega stoletja močan in predvsem dosleden. Serija zvočnih kaset je tako zaznamovala kar nekaj generacij otrok, s tem pa postala del kolektivnega spomina nekih otroštev. Generacija X, ki je torej odraščala s temi pravljicami, ima danes svoje otroke in nemalo je poslušalcev teh let, ki si želi spet slišati najljubšo zvočno pravljico iz svojega otroštva. Prav zato je režiser Klemen Markovčič zasnoval zvočni cikel Nostalgija, v to pravljično krožno zgodbo pa umestil štiri igre - Pevsko tekmovanje zajcev na goljavi, Čarobni pisalni strojček, Radio Huda luknja in Štirje fantje muzikantje. Z radijskimi igrami za otroke se v tem jutranjem nedeljskem terminu, ki ima svoje stalno programsko mesto že več desetletij, verjetno ne druži prav veliko otrok; ti namreč poiščejo radijsko igro na medmrežju oziroma Otroškem portalu RTV Slovenija. V etru pa vendar še vedno močno nagovarja zrelo, odraslo poslušalstvo. Kar je prav. S tem je namreč ustvarjen topli, človeški in predvsem neprecenljivi medgeneracijski most, ki ta samosvoj in čudovit umetniški žanr ohranja tudi v tem, izrazito vizualnem obdobju človeštva. Vse bolj se namreč kaže kako je poslušanje nadvse pomembno za človekov razvoj. In prva zato je pravzaprav nujno, da nobeno otroštvo ne meni brez izjemnega občutka ob poslušanju zvočnih pravljic, kot so jih imela otroštva nekega drugega časa. Nostalgično krožno zvočno pot vpeljuje Pevsko tekmovanje zajcev na goljavi, nastalo po predlogi nemških avtorjev Jamesa Krüssa in Markusa Polderja. Igra o prevarah in poštenju, ki vedno zmaga, je bila prvič izvedena decembra leta 1953 in še vedno sodi med najboljše slovenske radijske igre za otroke.


23.12.2018

Saška Rakef, Dragica Potočnjak: Rdeča nogavička

Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade OŠ oziroma dopolnjenega 11. leta starosti.


25.11.2018

Josip Jurčič: Miškolin

Četrta in s tem sklepna iz Cikla. Miškolin je v interpretaciji Jurija Součka zaznamoval generacije otrok in dramskega igralca samega.


30.09.2018

Maja Gal Štromar, Gregor Geč: Črkolandija

Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade OŠ oziroma dopolnjenega 11. leta starosti.


02.09.2018

Sanja Jurca Avci: Sam

Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade OŠ oziroma dopolnjenega 11. leta starosti.


29.07.2018

Amy MacDonald, Irena Glonar: Mali bober in odmev

Poetična zgodba o osamljenosti, ki pa jo lahko preženemo, če se malo potrudimo in si poiščemo prijatelje.


31.05.2018

Frane Puntar: Medvedek zleze vase

To je ena Puntarjevih najbolj priljubljenih iger, poslušati pa jo morate z malce domišljije. Deklica z imenom Medvedek namreč zleze vase, da bi videla, kakšna je od znotraj. Režiserka - Rosanda Sajko Dramaturginja - Djurdja Flere Tonska mojstrica - Metka Rojc Avtor izvirne glasbe - Urban Koder Plezalček: Jurij Souček Medvedek: Jana Osojnik Mlinar: Polde Bibič Prvi kmetič: Tone Homar Drugi kmetič: Janez Hočevar Tretji kmetič: Andrej Nahtigal Učenjak: Laci Cigoj Sodelovali so še: Alja Tkačev, Marjan Hlastec, Mara Černe, Janez Hočevar, Zlatko Stanko, Veronika Drolc, Mina Jeraj in Milena Grm Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1969


27.05.2018

Kajetan Kovič: Maček Muri

Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade OŠ oziroma dopolnjenega 11. leta starosti.


01.04.2018

Ervin Fritz: Pavliha ali Človek, ne jezi se

Velikonočna nedelja je letos prav na dan šaljivcev, na prvi april! Za razvedrilo smo vam pripravili premiero radijske igre, v kateri nastopa legendarni ljudski lik Pavliha. Ima to smolo, da se preveč drži pravil, vendar ob napačnem trenutku, zato ga zmeraj polomi. Mami dela velike težave, vendar se v tej radijski igri najde nekdo, ki ga vzljubi prav takšnega, kakršen je. Vas zanima, kako je to mogoče?


Stran 4 od 8
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov