Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razum in vera, filozofija, znanost in umetnost si ne nasprotujejo, temveč se medsebojno dopolnjujejo.
Eden največjih predstavnikov ruske duhovno-religiozne renesanse je mislec, iskalec in mistik Vladimir Sergejevič Solovjov (1853-1900). Njegova vizija integralne vednosti se kaže v tem, da si razum in vera, filozofija, znanost in umetnost ne nasprotujejo, temveč se medsebojno dopolnjujejo. V oddaji nas bo zanimalo, v kolikšni meri je nanj vplival Dostojevski. Katera so njegova najpomembnejša dela, med katerimi izstopajo predvsem Predavanja o Bogočloveštvu? Kako Solovjov razume t.i. idejo sofije? Kakšno je njegovo pojmovanje narave in lepote? O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali z Uršo Zabukovec, doktorico literarnih ved in prevajalko iz ruščine, ki je pri prevodu Solovjovovih Izbranih filozofskih spisov v slovenščino opravila levji delež in prispevala tudi spremno besedo h knjigi.
Na kratko o Solovjovu
Vladimir Solovjov je živel v drugi polovici 19. stoletja. Umrl je pri rosnih 47-ih letih, leta 1900. Velja pa za prvega ruskega sistematičnega religioznega filozofa. Njegova mati je imela poljske in ukrajinske korenine in tudi nekaj judovske krvi. Njegov oče je bil znan ruski zgodovinar Sergej Solovjov, njegov ded Mihail pa je bil pravoslovni duhovnik, ki se je šolal na semenišču, ki je delovalo po vzoru kijevske akademije. Se pravi, da so predavanja potekala v latinščini in pod močnim katoliškim vplivom. In vsa ta zmes, vse te različne etnične in religiozne prvine so zelo vplivale na domišljijo in na podobo sveta mladega Vladimirja Solovjova.
O vplivu Dostojevskega na Solovjova
Dostojevski se je zavedal, da je uradna Cerkev zagrešila napako, ko je Boga odmaknila v nedosegljivo daljavo, sebe pa postavila na Božje mesto in s tem človeka oropala za stik z Bogom. V svojih romanih je pokazal prav to: bližino Boga in človeka. Nekje je zapisal: »Vsi smo Kristusi«. Naloga prave Cerkve je, da je posrednica, da nenehno povezuje Boga in človeka, ju zbližuje. In Solovjov je prevzel to idejo.
Integralna vednost
Integralna vednost je v spoju vere in razuma. Solovjov je predstavil kozmogenezo, antropogenezo religiozne zavesti človeka kot teandrični proces. Trdil je, da je celoten vesoljni proces, ne samo zgodovina človeka, ampak celoten kozmični proces težil h Kristusu, k njegovi pojavitvi. Od tu naprej pa mora Božje delo dovršiti človek. To je bila njegova vizija Bogočloveštva. Zahodni svet, sekularizacija je zanj dobra stvar, ker se je človeštvo uprlo krščanstvu, ki ni pristno, ki je umaknilo Boga v višave. Pravo krščanstvo bo človeka in Boga spet zbližalo.
Ideja sofije
Solovjov je iskal pot iz slepe ulice, kako napredovati proti integralni vednosti in vseedinosti. Tako je izbiral in zajemal pojme iz različnih tradicij, ki so se mu zdeli funkcionalni, produktivni, in jih po svoje osmišljal. Sofijo razume največkrat v luči ruske tradicije kot »Bogorodico«. Ne kot Logos, ampak bolj kot nekaj ženskega in materialnega. V nekem spisu celo uporabi izraz »bogomaterija«.
O ruskem narodu in ljudski veri
Solovjova je zanimalo vse, kjer je začutil resnično iskanje, resnično željo po živi vednosti in veri. Ljudska vera je pomembna zato, ker zanjo Kristus ni neka zgodovinska osebnost izpred dva tisoč let. Solovjov pravi: vsi smo lahko Kristusi. To ljudstvo verjame, da lahko sila, ki je delovala v zgodovinskem Kristusu, deluje v vsakem izmed nas. Rusko ljudstvo veruje v živega Boga, medtem ko Cerkev ne – vsaj tedanja ne.
O lepoti in umetnosti
Lepota v naravi je za Solovjova dokaz delovanja absoluta v svetu – brezpogojnega počela. To se razodeva v svetu tudi v naravni lepoti in s tem materijo nekako pobožuje. S tem dviguje, oživlja padlo dušo sveta, padlo sofijo. Lepota v umetnosti, ki jo ustvarja človek, ima nalogo, da ta svet preraja. Kakor mora človek sebe prerajati in stremi k poboženju, tako z umetnostjo pomaga družbi, da nadaljuje po tej poti.
Iz pogovora z Uršo Zabukovec
891 epizod
Pogovorna oddaja Sedmi dan obravnava temeljna verska in religijska vprašanja. Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter njun vpliv in pomen za človeka s stališča teologije, filozofije, psihologije, zgodovine, sociologije, etnologije, kulture … Gostje so strokovnjaki, večinoma univerzitetni profesorji, za ta področja ter predstavniki verskih skupnosti. Oddaja je na sporedu v nedeljo ob 18.05, pripravljajo jo: Tomaž Gerden, Robert Kralj, Tone Petelinšek..
Razum in vera, filozofija, znanost in umetnost si ne nasprotujejo, temveč se medsebojno dopolnjujejo.
Eden največjih predstavnikov ruske duhovno-religiozne renesanse je mislec, iskalec in mistik Vladimir Sergejevič Solovjov (1853-1900). Njegova vizija integralne vednosti se kaže v tem, da si razum in vera, filozofija, znanost in umetnost ne nasprotujejo, temveč se medsebojno dopolnjujejo. V oddaji nas bo zanimalo, v kolikšni meri je nanj vplival Dostojevski. Katera so njegova najpomembnejša dela, med katerimi izstopajo predvsem Predavanja o Bogočloveštvu? Kako Solovjov razume t.i. idejo sofije? Kakšno je njegovo pojmovanje narave in lepote? O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali z Uršo Zabukovec, doktorico literarnih ved in prevajalko iz ruščine, ki je pri prevodu Solovjovovih Izbranih filozofskih spisov v slovenščino opravila levji delež in prispevala tudi spremno besedo h knjigi.
Na kratko o Solovjovu
Vladimir Solovjov je živel v drugi polovici 19. stoletja. Umrl je pri rosnih 47-ih letih, leta 1900. Velja pa za prvega ruskega sistematičnega religioznega filozofa. Njegova mati je imela poljske in ukrajinske korenine in tudi nekaj judovske krvi. Njegov oče je bil znan ruski zgodovinar Sergej Solovjov, njegov ded Mihail pa je bil pravoslovni duhovnik, ki se je šolal na semenišču, ki je delovalo po vzoru kijevske akademije. Se pravi, da so predavanja potekala v latinščini in pod močnim katoliškim vplivom. In vsa ta zmes, vse te različne etnične in religiozne prvine so zelo vplivale na domišljijo in na podobo sveta mladega Vladimirja Solovjova.
O vplivu Dostojevskega na Solovjova
Dostojevski se je zavedal, da je uradna Cerkev zagrešila napako, ko je Boga odmaknila v nedosegljivo daljavo, sebe pa postavila na Božje mesto in s tem človeka oropala za stik z Bogom. V svojih romanih je pokazal prav to: bližino Boga in človeka. Nekje je zapisal: »Vsi smo Kristusi«. Naloga prave Cerkve je, da je posrednica, da nenehno povezuje Boga in človeka, ju zbližuje. In Solovjov je prevzel to idejo.
Integralna vednost
Integralna vednost je v spoju vere in razuma. Solovjov je predstavil kozmogenezo, antropogenezo religiozne zavesti človeka kot teandrični proces. Trdil je, da je celoten vesoljni proces, ne samo zgodovina človeka, ampak celoten kozmični proces težil h Kristusu, k njegovi pojavitvi. Od tu naprej pa mora Božje delo dovršiti človek. To je bila njegova vizija Bogočloveštva. Zahodni svet, sekularizacija je zanj dobra stvar, ker se je človeštvo uprlo krščanstvu, ki ni pristno, ki je umaknilo Boga v višave. Pravo krščanstvo bo človeka in Boga spet zbližalo.
Ideja sofije
Solovjov je iskal pot iz slepe ulice, kako napredovati proti integralni vednosti in vseedinosti. Tako je izbiral in zajemal pojme iz različnih tradicij, ki so se mu zdeli funkcionalni, produktivni, in jih po svoje osmišljal. Sofijo razume največkrat v luči ruske tradicije kot »Bogorodico«. Ne kot Logos, ampak bolj kot nekaj ženskega in materialnega. V nekem spisu celo uporabi izraz »bogomaterija«.
O ruskem narodu in ljudski veri
Solovjova je zanimalo vse, kjer je začutil resnično iskanje, resnično željo po živi vednosti in veri. Ljudska vera je pomembna zato, ker zanjo Kristus ni neka zgodovinska osebnost izpred dva tisoč let. Solovjov pravi: vsi smo lahko Kristusi. To ljudstvo verjame, da lahko sila, ki je delovala v zgodovinskem Kristusu, deluje v vsakem izmed nas. Rusko ljudstvo veruje v živega Boga, medtem ko Cerkev ne – vsaj tedanja ne.
O lepoti in umetnosti
Lepota v naravi je za Solovjova dokaz delovanja absoluta v svetu – brezpogojnega počela. To se razodeva v svetu tudi v naravni lepoti in s tem materijo nekako pobožuje. S tem dviguje, oživlja padlo dušo sveta, padlo sofijo. Lepota v umetnosti, ki jo ustvarja človek, ima nalogo, da ta svet preraja. Kakor mora človek sebe prerajati in stremi k poboženju, tako z umetnostjo pomaga družbi, da nadaljuje po tej poti.
Iz pogovora z Uršo Zabukovec
Almo Karlin poznamo kot izredno pogumno in samosvojo svetovno popotnico ter kot literarno ustvarjalko in izobraženko, manj pa je znano, da je bila zagovornica teozofskega nauka, ki ga je vztrajno razvijala in ga tudi dobro poznala. Teozofija ali »božanska modrost« poskuša preseči posamezne religijske veroizpovedi, v iskanju njihove skupne osnove – znanosti pa želi nadgraditi filozofijo s poudarjenim duhovnim pogledom na svet in človeka. Nekaj poudarkov iz predavanja sociologa kulture in komperativista dr. Igorja Škamperleta je pripravil Peter Frank.
Binkoštna cerkev šteje danes okoli 700 milijonov vernikov, največ jih je v ZDA, Afriki, Aziji in še zlasti v Južni Koreji. Avtor oddaje, evangelijski pastor dr. Danijel Brkič iz Novega Mesta pravi, da je Binkoštna cerkev po teologiji protestantska, po tradiciji reformirana in po cerkveni hierarhiji prezbiterijanska – je cerkev z dolgo preteklostjo in kratko zgodovino. Njen nastanek je umeščen v čas burnega duhovnega krščanskega vrenja druge polovice 19. stoletja.
Letos mineva 750 let od prve omembe cerkve Marijinega vnebovzetja v Turnišču. Kulturno in zgodovinsko je svetišče znano predvsem po srednjeveški poslikavah Janeza Akvile, sicer pa se k Mariji Pod logom, tako namreč cerkev imenujejo domačini, vsako leto zgrinjajo množice romarjev iz vse Evrope. Od leta 2007 veljajo Turnišče tudi za osrednje božjepotno središče murskosoboške škofije. S tamkajšnjim župnikom, minoritom p. Tonijem Brinjovcem se je pogovarjal Peter Frank.
Janez Evangelist Krek je bil ena najpomembnejših osebnosti na političnem, gospodarsko-socialnem in izobraževalnem področju ob začetku 20. stoletja. Poleg poučevanja fundamentalistične teologije in tomistične filozofije na ljubljanskem bogoslovju se je uveljavil tudi kot publicist, organizator in politik. Velja za začetnika katoliškega socialnega nauka, saj je na podlagi okrožnice Rerum Novarum papeža Leona XIII. zahteval večjo dejavnost Cerkve pri reševanju socialnih vprašanj. O njegovem življenju in delu se je z dr. Janezom Juhantom pogovarjal Peter Frank.
Gost tokratne oddaje bo vsestranski razumnik, publicist, esperantist, proučevalec božje besede in kristjan s srcem – mag. Vinko Ošlak iz Celovca. V oddaji bo spregovoril o svoji zelo razvejeni duhovni poti od ateista marksista do novorojenega kristjana in kako šele zares živa božja beseda v naših dušah in srcih prebudi te neusahljive vrelce žive vode, ki nam tako zelo pomagajo biti. Z njim se je pogovarjal Anton Petelinšek.
Anton Martin Slomšek, zavetnik šolarjev, učiteljev in vzgojiteljev, je bil prepričan v potrebnost šole in dobre vzgoje: »Kdor ima srce mladih ljudi v svojih rokah, lahko skrbi za boljšo bodočnost«. Kaj pa je poslanstvo sodobnega pedagoga in kje se danes srečujeta izobraževanje in vzgoja? Ali učitelji še vedno vzgajajo in skrbijo za boljšo prihodnost? S Heleno Kregar, podpredsednico Društva katoliških pedagogov Slovenije in mag. Slavkom Rebcem se je pred leti pogovarjal Peter Frank.
Akademski slikar Tone Kralj je med svojim delovanjem poslikal več kot 40 cerkva na Primorskem. Gre predvsem za biblično in protifašistično motiviko. Njegovo delo je financirala tudi primorska duhovščina, saj je stremela k temu, da se v cerkvah ob Rapalski meji nariše etnična meja in s tem označi slovenski etnični prostor. Gre za fenomen ideološke markacije, ki v Evropi nima primerjave. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
Čeprav je o Marijinem življenju zelo malo znanega in jo Sveto pismo predstavlja zlasti v senci njenega sina Jezusa, zaseda Marija pomembno mestu v krščanskem nauku. Dogme oziroma verske resnice o Mariji dopolnjujejo številne liturgične hvalnice, likovne upodobitve in razvita ljudska pobožnost. O mariologiji, teološki veji, ki preučuje verski pomen Marije in njeno vlogo pri odrešenju, se je z dr. Antonom Štrukljem pogovarjal Peter Frank.
Vsakdanje življenje postavlja človeka pred mnoge izzive. Stresne in travmatične izkušnje so lahko del vsakdanjika ali pa so nekaj izrednega. Izkušnje so lahko bolj ali manj pogoste, lahko se ponavljajo, lahko so globoko travmatične ali pa ob njih posameznik doživlja le manjši stres. Raziskave kažejo, da ima vera velikokrat pomembno vlogo pri posameznikovem soočanju z manjšim stresom, ki ga prinaša vsakodnevno življenje. Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman. Gost: dr. Janez Sečnik
Filokalija je izraz znan predvsem kot naslov najslavnejše zbirke mističnih in asketskih spisov. Deli zbirke, ki so v času razsvetljenstva postavili povsem drugačno »enciklopedijo« tradicionalne vzhodno-krščanske vednosti o molitvenem in duhovnem življenju, so bili prevedeni tudi v slovenski jezik. Slovenska Filokalija je odprt, skupinski prevodni projekt KUD Logos. Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Pred letom dni je Slovenijo obiskal pomemben tibetanski budistični učitelj linije kagju. Ringu Tulku Rinpoče je na inštitutu za tibetologijo v Sikkimu in sanskritski univerzi v Varanasiju v Indiji študiral vse linije izročil tibetanskega budizma, že 25 let piše učbenike za študij tibetanščine, pa tudi knjige o budizmu za odrasle in otroke. S profesorjem tibetanskih študij v Sikkimu, ki veliko predava po svetu in se udeležuje medverskih in znanstvenih srečanj, se je o reinkarnaciji in o karmi pogovarjala Špela Šebenik. Ta dva koncepta sta namreč v tibetanskem budizmu in budizmu nasploh povezana. In če je ideja karme že sprejeta v naše besedišče, to nekoliko manj velja za reinkarnacijo, ki v sebi vsebuje idejo cikličnosti, značilno za predkrščanska verovanja.
Na severnih obronkih Haloz že šest stoletij stoji Marijina cerkev, ki velja za arhitekturni biser. Ptujskogorska cerkev je, po mnenju umetnostnih zgodovinarjev, najlepši primer poznogotskega stavbarstva v Sloveniji in se postavlja ob bok podobnim cerkvam v srednji Evropi. Posebej znamenit je milostni kip Marije s plaščem, ki privablja tisoče romarjev in obiskovalcev. To osrednjo romarsko cerkev, v Nadškofiji Maribor, je papež Benedikt XVI. leta 2009 razglasil za baziliko. Ob 600 letnici posvetitve in slovesne razglasitve, smo z rektorjem bazilike patrom Janezom Šamperlom in profesorjem arhitekture dr. Jožetom Marinkom, spregovorili o duhovnem in umetnostno zgodovinskem pomenu bazilike. Vabimo vas, da prisluhnete ponovitve oddaje, ki jo je pripravil Boštjan Debevec.
V zahodni misli je vprašanje odnosa med vero in razumom prisotno skozi celotno zgodovino. To vprašanje je bilo aktualno vse od antike do razsvetljenstva, v zadnjih treh stoletjih pa je bilo še posebej živo in pogosto tudi za marsikoga moteče. V današnji dobi znanosti in eksperimentov se poraja vprašanje, ali je vera sploh še razumna? Znanstveni logos s svojo odločno avtoriteto zahteva brezpogojno poslušnost, na drugi strani pa vera odpira neko novo logiko onkraj logike. Gost ponovljene oddaje je filozof dr. Branko Klun.
Škof, duhovnik, pesnik, pisatelj, prevajalec, cerkveni zgodovinar in še marsikaj bi lahko dodali k življenju in delu mariborskega pomožnega škofa dr. Jožefa Smeja. Kako je teklo njegovo življenje in duhovna pot, nam je zaupal pred skoraj tremi leti ko je obhajal 70 letnico svojega duhovništva.
»Sreča ni imeti več stvari, ampak biti boljši v svojem srcu«, pravi Pedro Opeka, ki se že 40 let na Madagaskarju bojuje za dostojanstvo najrevnejših ljudi. Skozi njihove oči so tudi težave Zahodnega sveta videti nekoliko drugačne. Ob letošnji Krištofovi nedelji, ki jo zaznamuje nabirka za misijonska vozila in blagoslov vozil, bomo predvajali posnetek pogovora s svetovno znanim misijonarjem. Ob njegovem obisku v Sloveniji pred nekaj leti se je z njim pogovarjal Peter Frank.
V poletnem času boste lahko prisluhnili ponovitvam zanimivejših oddaj v preteklem obdobju. V Vatikanu so objavili navodilo glede pokopa pokojnih in shranjevanja njihovega pepela v primeru kremacije. V njem so ponovili, da se upepelitve ne prepoveduje, čeprav je Cerkev bolj naklonjena tradicionalnemu pokopu. O tem, kakšen odnos ima katoliška cerkev do samega pokopa v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman. Gost: Alek Zwitter
Od nekdaj so bili mnogi umetniki v službi vladarjev, med samimi vojnimi spopadi pa so bili poleg bolničarjev in vojaških kaplanov tudi tisti tolažniki, ki so v krute vojne razmere s svojimi umetniškimi deli prinašali nekaj človeškega. O umetnikih med strelskimi jarki Zgornjega Posočja v prvi svetovni vojni v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Ameriški profesor teologije Daniel Bell v delu Ekonomija želje obdeluje eno ključnih vprašanj sodobne družbe, načelo oblikovanja želje v vezi s sodobnim neoliberalnim družbenim redom, ki mu postavlja nasproti krščanstvo. Model kapitalistične proizvodnje in nenehne porabe primerja s pristnim krščanstvom in pokaže, da se ta modela vrednosti nagibata v nasprotni smeri. O tem, kako si nasprotujeta krščanstvo in kapitalizem v postmodernem svetu se je s piscem spremne besede Matjažem Črnivcem pogovarjal Peter Frank.
Dr. Paul Zuléhner, avstrijski teolog, sociolog in raziskovalec, ki več desetletij proučuje vernost skozi statistične kazalnike, poudarja, da današnji čas zahteva nov pogled na religioznost. »Konstantinski« način razmišljanja o veri in Cerkvi, ko sta bili politična oblast in Cerkev tesno povezani, po njegovem mnenju ni več vzdržen. Zato predlaga nov, pozitiven, post-konstantinski pogled na vernost.
V počastitev 500. obletnice začetka reformacije so pri Cankarjevi založbi v prevodu Igorja Antiča izdali biografijo Martina Lutra. Posebnost dela nemškega evangeličanskega teologa in profesorja Volkerja Leppina je v tem, da je avtor pridobil številne podatke o Lutrovi osebnosti, ki jih drugi pisci do zdaj niso upoštevali ali pa jih sploh niso poznali. Luter se tako ob številnih drobnih detajlih iz zasebnega življenja bralcu razkrije kot polna osebnost in ne le kot uporni cerkveni dostojanstvenik, ki je v mnogočem spremenil tok zgodovine in vplival na razvoj sodobne Evrope. S prevajalcem Igorjem Antičem in piscem spremne besede, častnim škofom evangeličanske cerkve, Gezo Ernišo se je pogovarjal Peter Frank.
Neveljaven email naslov